Omejitve za soočanje s pandemijo so povečale diskriminacijo najbolj marginaliziranh skupin
Amnesty v najnovejšem poročilu pokaže, kako je imelo spopadanje držav s covidom-19, ki je temeljilo na kriminaliziranju nespoštovanja zdravstvenih ukrepov, nesorazmerno slabe posledice za najbolj ranljive in kriminalizirane skupnosti.
Glede na pretekle izkušnje iz epidemij je Amnesty vedela, da je uporaba kaznovalnih ukrepov za doseganje ciljev javnega zdravja redko »zmagovalna strategija«.
Kar se je znova izkazalo za resnično!
Vlade se večinoma iz preteklih izrednih razmer na področju javnega zdravja niso naučile ničesar o pomenu spoštovanja človekovih pravic in sodelovanja s skupnostmi, kar je pomembno za gradnjo zaupanja in solidarnosti.
Amnesty International poziva vlade, naj v središče vseh prihodnjih odzivov na pandemijo postavi človekove pravice.
Štiri najbolj pomembne lekcije, ki si jih je treba zapomniti
1. Kaznovanje naj se ne uporablja za promocijo javnega zdravja.
Vlade so dajale prednost kaznovanju pred dajanjem podpore ter uporabljale varnostne sile za uveljavljanje pravil javnega zdravja. Ljudje, ki se niso mogli z lahkoto izolirati ali »ostati doma«, npr. brezdomni ljudje ali spolne_i delavke_ci, ki so morali oditi z doma, da bi opravljali delo, so bili zato še v večji nevarnosti kriminalizacije in cele vrste zlorab človekovih pravic s strani oblasti.
2. Poskrbeti, da ima vsakdo podporo.
Splav, kontracepcija, medicinska tranzicija za potrditev spola in storitve zmanjševanja negativnih posledic za ljudi, ki uporabljajo droge, so »nujne« storitve zdravstvenega varstva. Ker pa jih vlade med pandemijo niso obravnavale kot takšne, so se ljudje, ki so te storitve potrebovali, soočali z nepotrebnimi ovirami in odrekanjem podpore, ki bi jim omogočila, da bi bili varni in bi lažje sledili omejitvam v zvezi s covidom-19.
3. Nasloviti je treba, kaj poganja marginalizacijo in izključevanje.
Stigma, povezana s kriminalizacijo, je pomenila, da so bile številne marginalizirane skupnosti označene za domnevno odgovorne za širjenje virusa. To je ljudi odvrnilo od tega, da bi poiskali zdravstveno pomoč in socialno zaščito, saj so se bali obsojanja, aretacij, pridržanja ali kakšne druge oblike kaznovanja.
4. Zagotoviti je treba sodelovanje marginaliziranih ljudi in skupnosti.
Nepravična kriminalizacija je vzpostavila ovire za dejansko posvetovanje in participacijo posameznikov_c in organizacij, katerih strokovnost in izkušnje bi lahko izboljšali odzive v pandemiji. Fokus na zaščito človekovih pravic bi lahko koristil zdravju in dobremu počutju vseh.
Povzetu po blogu Carrie Eisert, svetovalke za področja spola, rasne pravičnosti, beguncev in migrantov pri Amnesty International.