Trenutna situacija zaradi pandemije COVID-19 odlično ponazarja pomen medijev, od katerih pričakujemo točne, preverjene in verodostojne informacije.
Npr. glede tega, kako lahko poskrbimo za lastno in zdravje svojih bližnjih, kako zaščitimo najbolj ranljive in kako lahko podpremo tiste, ki so na prvih »bojnih linijah« boja proti bolezni. Povedo nam, kakšno je dejansko stanje, tako glede števila obolelih in umrlih, kot tudi, kje in kaj so največje težave, izzivi … Zelo pomembno je tudi, da dajejo glas prizadevanjem nevladnih organizacij – npr. opozorilom organizacij proti nasilju nad ženskami in otroki, ki lahko tako s svojimi pomembnimi sporočili dosežejo čim širši krog ljudi.
Iz medijev izvemo tudi, katere ukrepe vlada načrtuje glede zaščite gospodarstva in urejanja javnih vidikov življenja, ter lahko glede tega izoblikujemo svoja mnenja in stališča.
S tem novinarji opravljajo pomembno nadzorno funkcijo nad delovanjem vladajočih, neprecenljivo za transparentno delovanje oblasti in za zagotavljanje njihove odgovornosti.
Običajni ljudje ne zmoremo spremljati neposredno vseh virov informacij, zato je zelo pomembno, da jih pridobimo preko novinarjev. Slednji poskrbijo za to, da nas dosežejo relevantne informacije, na podlagi katerih se lahko odločamo glede različnih vidikov svojih življenj. To novinarsko spremljanje delovanja oblasti in drugih vidikov družbenega (javnega) življenja je sicer pomembno vedno, ne le v tako izjemnih situacijah, kot je trenutna.
S tega vidika velja zlasti izpostaviti raziskovalno novinarstvo, ki pogosto javnosti izpostavi teme, ki bi jih tisti, ki od njih profitirajo, raje zadržali zase. Velikokrat gre za vprašanje javnega interesa, ko gre za teme, o katerih ima javnost pravico biti obveščena (npr. zlorabe človekovih pravic, korupcija …), da lahko terja odgovornost in popravo škode.
Tudi zato je treba delo novinarjev v največji možni meri zaščititi. V svojem raziskovanju, tudi če ali še posebej, če gre za občutljive tematike, ne smejo biti tarča neupravičenih kritik oblasti, strupenega govora in/ali kampanj blatenja.
Le tako lahko, brez strahu glede posledic za svoje osebno ali poklicno življenje, opravljajo svojo pomembno nalogo: da oblasti in javnosti razkrivajo objektivne in resnične informacije.
Pomen stališč nosilcev javnih in/ali političnih funkcij
Javne osebnosti, zlasti politiki, se morajo zavedati, da delujejo s svojimi besedami kot vzor in postavljajo – kadar je to dobro ali slabo – nek standard sprejemljivosti. Hkrati pa se morajo zavedati, da na etiko javne besede ne vplivajo le z besedami, ampak tudi z dejanji.
Nujno potreben je zgled nosilcev javnih in drugih političnih funkcij, ki morajo novinarje podpreti z zagotavljanjem medijske krajine, ki omogoča svobodno, objektivno, odgovorno in transparentno poročanje.
Prav tako je izjemno pomembno, da se vsi, vključno z novinarji in ljudmi v politiki, odrečejo vsem oblikam sovražnega in/ali strupenega govora. Izkušnje in raziskave Amnesty International kažejo, da sovražni govor lahko napaja diskriminacijo in prispeva k hudim kršitvam človekovih pravic. V družbi povzroča razdor, razhajanja, ustvarjanje delitev, nelagodje in ima na ta način daljnosežne škodljive posledice.
Obsodba in zagotavljanje odgovornosti za napade na novinarje
Ne le, da oblasti same ne smejo napadati novinark in novinarjev zaradi opravljanja njihovega dela, nujno je tudi, da nedvoumno, ostro in nemudoma obsodijo vsakršne napade, bodisi verbalne bodisi fizične, ki jih zoper novinarje zagrešijo posamezniki.
Poskrbeti morajo, da se taki primeri nepristransko preiščejo in se zagotovi odgovornost.
To je pomembno širše od individualnega primera, saj prispeva k varnemu ozračju, v okviru katerega lahko novinarji svobodno opravljajo svoje delo.
Strupen govor na socialnih omrežjih
Pomembno »mesto«, kjer je posebej nujno zagotavljati spoštljivo in varno ozračje, so družbena omrežja. Žal za ves svet velja, da so tam pogosto pod plaščem anonimnosti tarče hudih zlorab marginalizirane skupine, ženske ali pač preprosto drugače misleči ljudje. Velikokrat je ost usmerjena tudi v novinarje.
Dejstvo je, da z vidika svobode govora pri komunikacijah na družbenih omrežjih ne gre vedno za situacije, ki bi lahko vodile v kazenske sankcije ali umik vsebin. Zakoni ali politike, s katerimi se regulira t. i. sovražni govor, morajo biti natančno opredeljeni, da ne bi vodili v nezakonito cenzuro, vključno prav tistih skupin, ki jih želijo zaščititi. To pomeni, da morajo biti oblikovane z zadostno mero natančnosti, da lahko ljudje svoje obnašanje ustrezno regulirajo.
Ne glede na to pa je skrajno pomembna vloga oblasti in političnih javnih osebnosti v aktivnem zagotavljanju okolja, v katerem ni prostora za razčlovečenje drugega in je mogoča spoštljiva izmenjava stališč.
V slovenski Amnesty obsojamo vsako odstopanje od takega spoštljivega diskurza.