Amnesty International vsako leto pripravi globalno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 155 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.
Svoboda izražanja, zbiranja in zborovanja
Oblasti so izrekale visoke kazni protestnikom_cam, ki niso upoštevali splošne (blanketne) prepovedi mirnih protestov, ki je bila uvedena v okviru pandemije covida-19. Od aktivista in gledališkega režiserja Jaše Jenulla so oblasti terjale 40.000 EUR povračila stroškov za policijsko spremljanje protestov, ki se jih je udeleževal v letih 2020 in 2021.[i] Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice je pozvala oblasti, naj takoj ustavijo »finančno in administrativno nadlegovanje aktivistov civilne družbe«. Oktobra je nova vlada umaknila postopke zoper Jenulla in se zavezala razrešiti vprašanje glob, ki so bile izrečene protestnikom v času prejšnje vlade.
Marca je Koalicija proti strateškim tožbam zoper sodelovanje javnosti v Evropi (Coalition against Strategic Lawsuits against Public Participation, SLAPPs) izjavila, da v Sloveniji prihaja do največ takih tožb za utišanje novinarjev_k in aktivistov_k.
Radiotelevizija Slovenija je utrpela vztrajno politično vmešavanje, kar je prizadelo njene zmožnosti za pripravo neodvisnega programa. Julija je nova vlada spremenila zakon o RTV Slovenija v poskusu, da se zaščiti njena neodvisnost, decembra je vodstvo RTV Slovenije zahtevalo ustavno presojo zakona, s čimer se je zamaknila takojšnja ureditev kriznih razmer.
Ekonomske, socialne in kulturne pravice
Oblasti so sprejele vrsto ukrepov za odpravo učinkov naraščajočih cen, ki jih je povzročila rast cen energije, in sicer so sprejeli olajšave za ekonomsko ranljive ljudi, dodatne začasne otroške dodatke, enkratne energetske dodatke in povečali pomoč za lokalne proizvajalce hrane, da bi preprečili nadaljnje dvige cen.
Julija je nova vlada na januar 2024 odložila uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet leta 2021. Zakon, ki naj bi naslovil neučinkovite skrbstvene storitve za vedno večjo starajočo se populacijo, naj bi sicer stopil v veljavo januarja 2023.
Diskriminacija
Izbrisani
Predsednik Pahor se je februarja 2022 uradno, v imenu države opravičil več kot 25.000 ljudem, ki so bili 30 let prej neustavno izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Opravičilu navkljub si več kot polovica izbrisanih še ni uspela urediti statusa ali prejela odškodnino.
Pravice LGBTI
Potem ko je julija Ustavno sodišče RS razsodilo, da je obstoječi zakon, ki je sklenitev zakonske zveze in posvojitve omogočal le heteroseksualnim parom, neustaven, je oktobra državni zbor spremenil zakonodajo ter uzakonil istospolne poroke in posvojitve.
Pravice beguncev in migrantov
V primerjavi z letom 2021 se je zelo povečalo število begunk_cev in migrantov_k, ki so v Sloveniji vstopile_i po tako imenovani Balkanski poti. Oblasti so zabeležile več kot 27.000 nezakonitih prehodov meje.
Junija je nova vlada napovedala, da bo odstranila 155 kilometrov žičnate ograje na meji s Hrvaško, ki je bila postavljena leta 2015, da bi odvrnila nezakonite prehode meje. Kot so pojasnili, ograja »ni izpolnila svojega namena.« Objavila je tudi obvezujoča pravila za mejno policijo, naj celovito spoštuje pravice ljudi do dostopa do azila.
Po podatkih oblasti je od februarja 2022 v Slovenijo na begu pred konfliktom v Ukrajini vstopilo več kot 22.500 ljudi, pri čemer je večina odpotovala v druge države EU. Okoli 7500 ljudi od več kot 8200, ki so zaprosili za začasno zaščito, je ta status dobilo, kar jim jamči dostop do izobraževanja, nujne zdravstvene oskrbe in trga dela. Toda lokalne nevladne organizacije poročajo o težavah pri integraciji, med drugim o omejenem dostopu do zdravstvene oskrbe, pomanjkanju integracijskih aktivnosti, kot je na primer učenje jezika, ter o težavah ukrajinskih otrok, ki obiskujejo pouk v slovenščini.
