Skoraj 2000 jezidskih otrok, ki so se iz ujetništva oborožene skupine, ki se imenuje Islamska država, vrnili družinam, se sooča z zdravstveno krizo tako z vidika telesnega kot duševnega zdravja, opozarja Amnesty International v svojem najnovejšem poročilu, objavljenem 30. julija 2020.
Poročilo, naslovljeno Legacy of Terror: The Plight of Yezidi Child Survivors of ISIS, izpostavlja tudi, da je nujno treba prenehati prisilno ločevanje žensk in njihovih otrok, rojenih kot posledica spolnega nasilja pripadnikov Islamske države.
Med letoma 2014 in 2017 je Islamska država izvajala vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in po opisu Združenih narodov tudi genocid nad jezidsko skupnostjo v Iraku.
Poročilo na 56 straneh razkriva obširne izzive, s katerimi se zdaj sooča 1992 otrok, kolikor se ocenjuje, da se je vrnilo svojim družinam, potem ko jih je Islamska država ugrabila, mučila, prisilila v bojevanje in izpostavila številnim drugim grozljivim zlorabam človekovih pravic.
“Po prestani nočni mori se za te otroke nadaljujejo preizkušnje. Po pretrpljenih grozotah vojne v izjemno nizki starosti, zdaj nujno potrebujejo podporo nacionalnih oblasti v Iraku in mednarodne skupnosti, da si ustvarijo prihodnost,” je dejal Matt Wells, namestnik direktorja za krizni odziv pri Amnesty International.
“Zaradi grozljivih zločinov, ki so jih prestali, se ti otroci soočajo s posledicami terorja. Njihovo telesno in duševno zdravje mora biti v prihodnjih letih prioriteta, da se jim bo lahko uspelo v celoti ponovno vključiti v svoje družine in skupnosti.”
Številni otroci so se iz ujetništva Islamske države vrnili z izčrpavajočimi dolgotrajnimi poškodbami, boleznimi ali telesnimi ovirami. Med najbolj pogostimi duševnimi težavami, ki jih ti otroci doživljajo, so posttravmatski stres, zaskrbljenost in depresija. Med simptomi in obnašanji, ki jih pogosto kažejo, so tudi agresija, vsiljeni spomini (flashback), nočne more, odmik iz socialnih situaciji in močna nihanja razpoloženja.
Jezidi so ena najstarejših manjšinskih skupnosti v Iraku, ki prakticira starodavno religijo z elementi zoroastrizma, judaizma, krščanstva in islama. Islamska država verjame, da so neverniki in častilci hudiča.
Telesna in duševna zdravstvena kriza
Od ljudi, delujočih na humanitarnem področju in področju duševnega zdravja, ter od skrbnikov je Amnesty International izvedela za posebne težave dveh skupin otrok: nekdanjih otrok vojakov in deklet, podvrženih spolnemu nasilju.
Na tisoče jezidskih fantkov, ki jih je ugrabila Islamska država, je stradalo, mučili so jih in prisilili v bojevanje. Zaradi tega je za te nekdanje otroke vojake posebej verjetno, da trpijo zaradi resnih zdravstvenih težav ali telesnih ovir, da so, na primer, izgubili roke ali noge.
Po vrnitvi so pogosto izolirani, saj se njihove družine in skupnosti težko soočajo s sprejemanjem njihovih izkušenj v ujetništvu.
Pogosto so bili podvrženi intenzivni propagandi, indoktrinaciji in vojaškemu usposabljanju, kar se je izvajalo z namenom brisanja njihovih nekdanjih identitet, jezika in imen.
Od 14 nekdanjih otrok vojakov, ki jih je intervjuvala Amnesty, jih je več kot polovica dejala, da po vrniti niso dobili nobene oblike podpore – niti psihosocialne niti zdravstvene, finančne ali kakšne druge.
Islamska država je zajete jezide dojemala za svojo lastnino. Ženske in dekleta, starejša od devetih let, so pripadniki Islamske države “kupili”, med drugim na trgih suženj. Po “nakupu” so dobili “celovite lastniške pravice” z dovoljenjem, da jih “ponovno prodajo, podarijo ali zapustijo.” Običajno so bile jezidske ženske in dekleta žrtve spolnega nasilja, vključno s posiljevanjem in skupinskim posiljevanjem, prav tako so jih redno pretepali in mučili še na druge načine. Številne so verbalno nadlegovali ter jim odrekali ustrezno hrano in vodo, pogosto so bile prisiljene delati kot služkinje za svojega ugrabitelja in njegovo družino.
Sahir*, ki je bil prisilno rekrutiran v starosti 15 let, je dejal: “Prisiljen sem se bil bojevati. Moral sem narediti to ali pa umreti. Nisem imel kakšne druge možnosti. Bilo je zunaj mojega nadzora. Da bi preživel, sem se bojeval. To je nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi človeku, najbolj ponižujoče … [Po vrnitvi iz ujetništva] sem si želel, da bi imel nekoga, ki bi skrbel zame, nekaj podpore, da bi mi rekel – ‘Tu sem zate’ … To sem iskal, a nisem dobil.”
Jezidska dekleta so v ujetništvu Islamske države trpela širok razpon zlorab, vključno s spolnim nasiljem. Dekleta, ki so preživela spolno nasilje, trpijo zaradi vrste zdravstvenih težav, vključno s fistulami, brazgotinami ter težavami pri zanositvi in tem, da otroke donosijo.
Randa*, 14-letnica, ki je bila v ujetništvu Islamske države pet let, je dejala: “Ko so me prisilili v poroko, sem bila še otrok. Zaradi njih sem trpela. Hočem, da je moja prihodnost boljša. Hočem, da Islamska država odgovarja za to, kar so mi naredili.”
Zdravnica, katere organizacija je zagotovila zdravstveno in psihosocialno oskrbo stotinam žensk in deklet, ki so preživele ujetništvo Islamske države, je dejala, da je bilo skoraj vsako dekle med devetim in 17 letom, ki ga je zdravila, posiljeno ali podvrženo drugim oblikam spolnega nasilja. Amnesty International je ugotovila, da so obstoječe storitve in programi za preživele spolnega nasilja večinoma zanemarili dekleta.
“Ti otroci so bili sistematično podvrženi grozotam življenja v okviru Islamske države, zdaj pa so prepuščeni sami sebi, da se sestavijo nazaj. Treba jim je dati podporo, ki jo obupno potrebujejo, da si bodo lahko na novo zgradili življenja kot del prihodnosti jezidske skupnosti,” je dejal Matt Wells.
Ženske z otroki, rojenimi zaradi spolnega nasilja
Jezidske ženske in dekleta so v spolnem suženjstvu bojevnikov Islamske države rodile stotine otrok. Številnim od teh otrok so večinoma odrekli mesto v jezidskih skupnostih, in sicer zaradi različnih dejavnikov, vključno zaradi stališča Vrhovnega jezidskega spiritualnega sveta in sedanjega pravnega okvirja v Iraku, ki zapoveduje, da je treba vsakega otroka, katerega oče je “neznan” ali musliman, registrirati kot muslimana.
Več žensk, ki jih je intervjuvala Amnesty International, je povedalo, da so bile pod pritiskom, prisiljene ali so jih celo zavajali, da so zapustile otroke, kar jim povzroča duševno trpljenje. Tem ženskam so lažno zagotovili, da bodo lahko svoje otroke obiskale ali se kasneje z njimi spet združile. Vse intervjuvane ženske, ki so bile ločene od svojih otrok, je povedalo, da z njimi nimajo stika ali dostopa do njih. Povedale so, da se v strahu za lastno varnost s svojimi družinami ali skupnostmi ne upajo pogovoriti o tem, da se želijo združiti s svojimi otroki.
22-letna Janan* je povedala: “Rada bi rekla [naši skupnosti] in vsem drugim na svetu, naj nas, prosim, sprejmejo, naj sprejmejo naše otroke … Nisem želela imeti otroka s temi ljudmi. Prisiljena sem bila imeti sina. Nikoli ne bi prosila, da bi se združila z njegovim očetom, a moram biti skupaj s svojim sinom.”
24-letna Hanan*, ki so ji vzeli hčer, je dejala: “Moji občutki so isti kot občutki vseh drugih mater [v taki situaciji]. Vse smo razmišljale o tem, da bi se ubile, ali smo to poskusile narediti … Ljudje smo, imamo pravice in hočemo, da so naši otroci z nami. Karkoli smo doživele pri Islamski državi, gremo zdaj čez nekaj hujšega. Rabimo rešitev.”
Amnesty International poziva mednarodne organizacije, kot na primer UNHCR, da dajo prednost in po hitrem postopku poskrbijo za preselitev ali humanitarno premestitev teh žensk in otrok, pri čemer naj pomagajo nacionalna (iraška) oblast in tuje vlade.
“Te ženske so bile zasužnjene, mučene in podvržene spolnemu nasilju. Ne bi smele še naprej trpeti nadaljnjega kaznovanja. Treba jih je združiti z njihovimi otroki, preprečiti je treba prihodnje ločitve. Glede na ogromna tveganja, s katerimi se soočajo v Iraku, jim je treba ponuditi priložnosti za mednarodno preselitev ali premestitev skupaj z otroki,” je dejal Matt Wells.
Dostop do izobraževanja in druge težave
V ujetništvu so bili jezidski otroci prikrajšani za formalno izobraževanje. Številni tudi sedaj niso vključeni v dostopne programe za pospešeno učenje, ker bodisi zanje ne vedo bodisi jih od tega odvrača prekomerna birokracija. Posledično so številni enostavno povsem izključeni iz izobraževalnega sistema. Ob tem pa so se strokovnjaki, ki jih je intervjuvala Amnesty International, strinjali, da je obiskovanje šole nujno za premagovanje njihove travme.
16-letna Nahla* je dejala: “Ko sem se vrnila v šolo, so stvari postale bolj normalne in sem se počutila bolje. Šolo potrebuješ, da imaš prihodnost.”
Številni jezidski otroci po povratku govorijo arabsko namesto kurdsko, kar jim preprečuje ponovno celovito vključitev v družine in skupnosti. Že tako revne so nekatere družine v hudih dolgovih, potem ko so plačale desetine tisoče ameriških dolarjev Islamski državi, da bi dobile otroke nazaj.
“Pred šesto obletnico napada Islamske države nad jezidsko skupnostjo morajo nacionalne oblasti v Iraku in mednarodna skupnost narediti vse, kar lahko, da bi zagotovili polno popravo krivic za kršitve pravic teh otrok ter jim dali podporo, do katere so upravičeni,” je dodal Matt Wells.
Metodologija
Amnesty International je regijo Kurdistan v Iraku obiskala med 17. in 27 februarjem 2020 in intervjuvala 29 preživelih, ki jih je Islamska država zajela kot otroke, 25 družinskih članov, ki skrbijo za otroke, ki so prestali ujetništvo Islamske države, in 68 strokovnjakov_inj in uradnikov, med njimi zdravnike, psihoterapevte, osebje nevladnih organizacij, predstavnike ZN in vladne uradnike.
* Imena so bil spremenjena zaradi zaščite identitete intervjuvanih.
Ilustracije v spodnji galeriji: @Cesare Davolio / Amnesty International