Amnesty International je danes ob objavi srhljivih novih pričevanj izstradanih in razseljenih civilistov dejala, da Izrael namerno izvršuje kampanjo stradanja v okupirani Gazi ter sistematično uničuje zdravje, dobrobit in družbeno strukturo življenj Palestink_cev. Pričevanja dodatno potrjujejo večkratne sklepe Amnesty International, da smrtonosni preplet lakote in bolezni ni nesrečni stranski učinek izraelskih vojaških operacij, ampak gre za namerno posledico načrtov in ukrepov. Te je Izrael načrtoval in uresničil tekom zadnjih 22 mesecev, da bi Palestinke_ce v Gazi naklepno izpostavil življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njihovega popolnega ali delnega fizičnega uničenja – kar je bistveni del izraelskega nadaljujočega se genocida nad palestinskim prebivalstvom Gaze.

Članske skupine čaka avgusta posebna priložnost, ko v Ljubljani in Mariboru gostimo našo raziskovalko iz Palestine Budour Hassan. Pridruži se nam in izkoristi priložnost za pogovor z njo o nadaljnjih aktivnostih za končanje genocida v Gazi.

Talibanske de facto oblasti morajo nemudoma končati samovoljno in nepravično zagotavljanje pravice ter ponovno vzpostaviti ustavni in pravni okvir ter vladavino prava v skladu z mednarodnimi obveznostmi Afganistana na področju človekovih pravic, je danes sporočila Amnesty International.

V tednu po 18. avgustu 2025 prihaja na povabilo festivala Grounded in Amnesty International Slovenije palestinska mednarodna pravnica, nekdanja novinarka in raziskovalka pri Amnesty International Budour Hassan. Že od malih nog je zavezana pripovedovanju zgodb ljudi, žrtev kršitev človekovih pravic, v zadnjem letu pa je s svojim delom bistveno prispevala tudi k poročilu Amnesty International, ki je lani decembra kot prva mednarodna organizacija za človekove pravice sklenila, da ravnanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid.  

Amnesty International Slovenije je letos sodelovala na taborniškem Zletu – to je vseslovensko taborjenje tabornikov, ki poteka vsaka štiri leta. Na njem sta sodelovali Maja in Kristina, njuna naloga pa je bila približati človekove pravice in delo Amnesty International tabornicam ter tabornikom iz Slovenije ter taborniškim gostom iz Srbije, Romunije, Bolgarije in Švice. Nalogo sta uresničili predvsem skozi serije dveh tri-urnih delavnic, z akcijo fotografiranja in večernimi walk-in delavnicami, kjer so mladi podpisovali peticije in imeli priložnost govoriti o svojih pogledih na človekove pravice. Po preživetih petih dneh med taborniki_cami se je izkazalo, da se vrednote in delovanje v taborništvu zelo dobro ujemajo z vrednotami spoštovanja človekovih pravic, za katere se zavzema Amnesty.

Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International se je odzvala na odločitev izraelskega varnostnega kabineta, da potrdi načrte predsednika vlade Benjamina Netanyahuja o »prevzemu nadzora« nad mestom Gaza, kjer skoraj milijon Palestink in Palestincev poskuša preživeti v nečloveških razmerah.

V zadnjih šestih mesecih so v medijih prevladovale zgodbe o strahu, razhajanjih in sovraštvu. Vseeno pa aktivisti_ke po vsem svetu trdo delajo, da bi zmagalo upanje. Predstavljamo nekatere uspehe s področja človekovih pravic od januarja do junija 2025, na katere smo vsi lahko ponosni.

31. julija 2025 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom (uvoz, izvoz in tranzit). Odločitev je bila sprejeta na pobudo predsednika vlade dr. Roberta Goloba, Slovenija pa je s tem korakom postala prva država v EU, ki je sprejela ta pomemben ukrep.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v okviru prizadevanj za podporo in zaščito novinarskih kolegov v Gazi vzpostavilo tesno sodelovanje s palestinsko novinarko Ruwaido Amer, ki so ji podelili tudi izredni status članice društva. Z objavo njenega prvega članka, ki ga je pripravila za DNS, želijo okrepiti zavedanje o razmerah, v katerih novinarji opravljajo svoje delo.

Konferenca Združenih narodov (ZN) o mirni rešitvi vprašanja Palestine in uresničitvi rešitve dveh držav mora temeljiti predvsem na tem, da se zagotovi takojšnje in učinkovito uresničevanje mednarodnega prava, vključno z dolžnostmi držav, da preprečijo in kaznujejo genocid, apartheid in končajo izraelsko nezakonito okupacijo palestinskega ozemlja, je poudarila Amnesty International v smernicah za konferenco.

Že več kot 21 mesecev spremlja svet nezamisljiva smrt in uničenje v okupirani Gazi. Brutalni napadi Izraela na Palestinke in Palestince so ubili na desetine tisočev ĺjudi, izbrisali celotne družine, z zemljo zravnali soseske, uničili kritično infrastrukturo in prisilno razselili skoraj celotno prebivalstvo Gaze. Povzročili so do zdaj nevideno humanitarno katastrofo. Amnesty International sodeluje z zaupanja vrednimi, izjemno profesionalnimi in predanimi sodelavci in sodelavkami na terenu v Gazi. Navkljub nemogočim okoliščinam nadaljujejo z dokumentiranjem kršitev, hodijo na kraje bombnih napadov, zbirajo dokaze in delijo zgodbe, medtem ko poskušajo zaščititi svoje družine in ohraniti, kar je ostalo od njihovih življenj med izraelskim nadaljujočim se genocidom. V zapisu, ki sledi, naš sodelavec pogumno deli, kako so bili njegovi upi za premirje razcefrani. Resničnost, ki jo živi, je postala neznosna. Njegov dom je bil uničen, z družino so ponovno prisiljeni k selitvi in malo hrane, ki jo uspejo najti, preprosto ne zadošča. Lačen in zaskrbljen, ga je strah tega, kar sledi. 

Meddržavno sodišče je sprejelo prvo odločitev o odgovornosti držav  za podnebne spremembe in okoljsko krizo. Amnesty International pri tem izraža izjemno hvaležnost in občudovanje skupini 27 študentk in študentov s pacifiških otokov, ki so leta 2019 začeli z domišljeno, navdihujočo in inovativno svetovno kampanjo, ki je zahtevala in dosegla prelomno odločitev Meddržavnega sodišča. Mandi Mudarikwa, vodja strateških tožb pri Amnesty International je v odzivu dejala: »Današnja odločitev sodišča je prelomen trenutek za podnebno pravičnost in odgovornost. Meddržavno sodišče je jasno, da ni mogoče zagotoviti polnega uresničevanja človekovih pravic, če se ne zaščitijo podnebni sistem in okolje. Najvišje sodišče na svetu je poudarilo, da imajo države dolžnost nemudoma ukrepati, omejiti in nadzirati delovanje zasebnih akterjev ter sodelovati, da se zaščiti sedanje in prihodnje generacije ter ekosisteme pred vse hujšimi vplivi in posledicami človeško povzročene podnebne krize. Pionirska odločitev bo okrepila zatrjevanja stotin tožb, ki potekajo in ki jih bodo ljudje širom sveta še vložili, da bi dosegli pravičnost po škodi, ki so jim jo povzročili največji onesnaževalci, potem ko so jim odvzeli možnost preživetja.«