Mahso Amini je 16. septembra v Teheranu aretirala moralna policija, ker njeni lasje niso bili ustrezno zakriti. V pridržanju je zaradi posledic mučenja umrla.
Vse od takrat v Iranu potekajo množični protesti pod sloganom ženske, življenje, svoboda (Women, life, freedom). Ljudje na ulicah pozivajo k spremembam in zahtevajo odgovornost za zločine, ki so jih zakrivile varnostne sile. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko Amnesty International Nassim Papayianni, ki vse od začetka iranskega upora spremlja in raziskuje dogajanje v tej državi.
Kaj je Amnesty International ugotovila o dogajanju v Iranu? Kako Amnesty preiskuje takšne primere?
Iranske oblasti so uporabile svoj izpiljeni mehanizem represije, da bi neusmiljeno zatrle proteste po vsej državi in tako preprečile vsakršen izziv svoji oblasti. Nedavne proteste je sprožilo ogorčenje zaradi smrti 22-letne Mahse (Zhine) Amini, ki je 16. septembra 2022 umrla v priporu, potem ko jo je aretirala moralna policija, ker ni spoštovala diskriminatornih in krivičnih zakonov o obveznem zakrivanju. Vendar se je fokus protestov hitro razširil na širše očitke proti politični eliti in vključeval zahteve po odpravi sistema Islamske republike in vzpostavitvi sekularnega demokratičnega sistema, ki bi spoštoval človekove pravice. Dokazi, ki jih je zbrala Amnesty International, kažejo grozljiv vzorec iranskih varnostnih sil, ki na protestnike namerno in nezakonito streljajo s pravim strelivom in naboji. Zaradi nasilnega zatiranja protestov je doslej umrlo več deset ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih.
Amnesty International je v okviru tekoče preiskave o nenehnem nasilnem zatiranju protestov proti oblasti v Iranu zbrala pričevanja protestnikov_ic, drugih očividcev_k, sorodnikov_c žrtev in drugih prizadetih posameznikov_c ter zagovornikov_ic človekovih pravic in novinarjev_k v Iranu. Viri zunaj Irana so z Amnesty International delili tudi informacije, ki so jih prejeli od primarnih virov v Iranu, vključno s pisnimi in zvočno posnetimi pričevanji očividcev. Organizacija je pregledala tudi avdiovizualne dokaze, mrliške liste in pogrebne listine z navedbo sodnega vzroka smrti ter uradne izjave, razkrite uradne dokumente in poročila državnih medijev.
Kakšen je vsakdan žensk v Iranu?
Predstavljajte si, da ste ženska, ki živi razmeroma običajno življenje. V službo ali na univerzo se vozite s podzemno železnico ali avtobusom. Družite se s prijatelji.
Zdaj pa si predstavljajte, da se morate, preden stopite na ulico in opravite katero koli od teh stvari, ustaviti in preveriti, ali so vaši lasje ustrezno pokriti z naglavno ruto ter ali imate zakrite roke in noge.
Morda se vam zdi to pretirano, vendar neupoštevanje teh pravil ima lahko resne posledice za ženske in deklice v Iranu. Vedo, da bodo neznanci ocenjevali njihovo telo in oblačila takoj, ko bodo zapustile dom. Čakajo jih »moralne kontrolne točke«, na katerih bodo državni uslužbenci odločali, ali so oblečene v skladu s strogim državnim kodeksom oblačenja za ženske. Če uslužbenci niso zadovoljni, jih lahko samovoljno aretirajo in v nekaterih primerih celo mučijo ter obsodijo na zaporno kazen ali bičanje.
Predstavljajte si, da se morate vsak dan, preden zapustite svoj dom, odločiti, koliko ste pripravljeni tvegati. Ali želite danes izkoristiti svojo svobodo in nositi, kar želite, ali raje ne boste tvegali in se tako izognete aretaciji, napadu in prepovedi vstopa na delovno mesto ali univerzo?
Kakšno vlogo ima v državi moralna policija?
Na deset tisoče žensk in deklet v Iranu na ulicah naključno ustavlja moralna policija, ki jih žali in jim grozi, jim ukazuje, naj potegnejo naglavno ruto naprej, da skrijejo pramene las, ali jim daje robčke, da si obrišejo ličila. Ženske in dekleta so pogosto fizično napadene, pretepene s palicami, vklenjene z lisicami in strpane v policijska vozila. Ta dejanja predstavljajo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, kar je po mednarodnem pravu, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je Iran, popolnoma prepovedano.
A niso le državni uslužbenci tisti, ki izvajajo policijski nadzor nad ženskimi telesi. Krivični, diskriminatorni in ponižujoči iranski zakoni o obveznem zakrivanju omogočajo nadlegovanje in napade na ženske v javnosti ne le državnim uslužbencem, temveč tudi nasilnežem in samooklicanim delivcem pravice, ki menijo, da imajo dolžnost in pravico uveljavljati vrednote islamske republike. Zato imajo ženske in dekleta vsakodnevno opravka s takšnimi neznanci, ki jih pretepajo in škropijo s solzivcem, jim pravijo »kurbe« in jih silijo, da si popravijo naglavne rute in si popolnoma zakrijejo lase.
Kako oblasti v tej državi zatirajo pravico do svobode izražanja?
Restriktivne, preširoke in nejasne določbe islamskega kazenskega zakonika in drugih zakonov omogočajo zatiranje pravice do svobode izražanja. V naši raziskavi o pridržanih v zvezi s protesti novembra 2019 so se proti pridržanim rutinsko uporabljale naslednje obtožbe: »motenje javnega reda« (člen 618 iranskega islamskega kazenskega zakonika), »zbiranje in dogovarjanje za kazniva dejanja zoper nacionalno varnost« (člen 610) in »članstvo v skupini z namenom motenja nacionalne varnosti« (člen 499). Opredelitve teh kaznivih dejanj so v nasprotju z načelom zakonitosti, saj so preširoke in nejasne ter oblastem omogočajo, da jih arbitrarno uporabljajo za omejevanje mirnega uresničevanja pravic do svobode izražanja, združevanja in zbiranja.
Druge obtožbe iz islamskega kazenskega zakonika, ki so bile uporabljene za pregon protestnikov, vključujejo »širjenje propagande proti sistemu« (člen 500), »žaljenje vrhovnega voditelja« (člen 514), »žaljenje uradnikov« (člen 609) in »širjenje laži z namenom vznemirjanja javnosti« (člen 698). Te določbe dejansko kriminalizirajo svobodno izražanje idej in mnenj, kar je v nasprotju z iranskimi obveznostmi na podlagi mednarodnega prava o človekovih pravicah.
V nedavnem poročilu Amnesty je navedeno, da je oblast poveljnikom oboroženih sil ukazala, naj se na proteste odzovejo z nasiljem. Oblast je tako odgovorna za številne smrtne žrtve in poškodbe. Kaj naj v zvezi s tem stori mednarodna skupnost?
Amnesty International je z globalno akcijo pozvala ljudi po vsem svetu, naj podpišejo peticijo, naslovljeno na države članice ZN, in od njih zahtevajo, da nemudoma vzpostavijo neodvisen mehanizem ZN za preiskavo in zagotovitev odgovornosti za najhujše zločine po mednarodnem pravu, storjene v Iranu. Podpora takšnemu mehanizmu bi iranskim oblastem poslala jasno sporočilo, da se najhujši zločini po mednarodnem pravu in druge kršitve človekovih pravic, kot so nezakoniti uboji, mučenje in drugo grdo ravnanje, tudi z ženskami zaradi neupoštevanja zakonov o obveznem zakrivanju, ne bodo dopuščali.
Kakšno je vaše sporočilo protestnikom v Iranu? Kako pomembno je, da jim svet izkaže solidarnost?
Amnesty International izraža solidarnost s pogumnim bojem žensk in mladih deklet v Iranu za telesno avtonomijo, dostojanstvo in enakost ter z vsemi, ki želijo uveljavljati svojo pravico do mirnega zbiranja. Jeza, izražena na ulicah, je pokazala, kaj ljudje v Iranu menijo o iranskih krivičnih in diskriminatornih zakonih o obveznem zakrivanju, vsesplošni represiji in nezakonitih pobojih.
Pogovarjala se je Taja Premk.