Kljub temu, da je 2023 zaznamovalo hudo spodkopavanje človekovih pravic v številnih državah sveta, smo v Amnesty International skupaj z ljudmi, ki podpirajo človekove pravice, pokazali, da so spremembe vedno mogoče.
Slovenija
Februarja 2023 je v Sloveniji začela veljati sprememba kazenskega zakonika, ki omogoča učinkovitejši pregon zločinov iz sovraštva (t. i. hate crimes). Tako se mora pri odmerjanju sankcije upoštevati dejstvo, da je bila žrtev kaznivega dejanja oškodovana na podlagi osebnih okoliščin kot narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost, spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina. Preberite več.
Marca 2023 je slovenski Državni zbor podprl noveli zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in zakona o tujcih. Novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev skrajšuje dobo dostopa do trga dela prosilcem za mednarodno zaščito in jim omogoča pridobitev delovnega dovoljenja po treh (in ne več devetih) mesecih od podaje prošnje za azil. Novela zakona o tujcih pa poenostavlja določene postopke pridobivanja dovoljenj na upravnih enotah, a ohranja diskriminatorno zahtevo po znanju slovenskega jezika na stopnji A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino.
V maju je v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, ki se jo je udeležilo več kot 300 strokovnjakov_inj s področja mednarodnega in kazenskega prava, med drugim tudi predstavniki Amnesty International. Delegacije več kot 70 držav, predstavniki_ce mednarodnih organizacij in civilne družbe so na njej sprejeli novo ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Konvencija, včasih imenovana tudi Pogodba o medsebojni pravni pomoči (Mutual Legal Assistance Treaty, MLA), določa obveznosti držav glede pravnega sodelovanja in izročitev pri preiskovanju kaznivih dejanj po mednarodnem pravu.
22. septembra je bilo v državni zbor oddanih več kot 6.000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele Zakona o varstvu okolja. Zakon bo sedaj s predlaganimi spremembami po ustaljenem postopku obravnavan v državnem zboru. Pri kampanji Naj Anhovo zadiha smo sodelovali tudi v slovenski Amnesty.
V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije smo ob 30. obletnici izbrisa Mestno občino Ljubljana pozvali, naj s poimenovanjem ulice ali kakega drugega javnega prostora obeleži spomin na to hudo kršitev človekovih pravic na začetku samostojne poti države Slovenije. Ljubljanski mestni svet se je marca 2022 odzval s poimenovanjem zelenih površin med stavbami Centra Rog Park izbrisanih. Tako smo 24. oktobra v ljubljanskem Centru Rog skupaj odprli Park izbrisanih in v njem spominsko obeležje v obliki črke Ć.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je 20. oktobra na vlado poslala predlog spremembe statusnega zakona, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in v Amnesty International Slovenije. Zakonski predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.
Slovenska Amnesty je 10. decembra praznovala 35. rojstni dan. Obeležili smo ga z dogodkom na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer smo skupaj s študenti_kami Akademije Amnesty zbirali podpise pod peticije naše globalne akcije Pišem za pravice.
Spreminjanje zakonodaje
Julij: Ganski parlament je izglasoval odpravo smrtne kazni iz Zakona o kazenskih dejanjih in drugih prekrških iz leta 1960 (1960 Criminal and Other Offences Act) in Zakona o oboroženih silah iz leta 1962 (1962 Armed Forces Act), s čimer je država smrtno kazen v praksi odpravila. S tem je Gana naredila pomemben korak proti odpravi smrtne kazni.
V Maleziji so 4. julija začele veljati spremembe zakonodaje za razveljavitev obvezne smrtne kazni, prav tako pa je bila v celoti odpravljena smrtna kazen za sedem kaznivih dejanj. Sodišča so bila pooblaščena, da ponovno preučijo kazenske sodbe več kot 1000 čakajočih na izvršitev smrtne kazni in se po lastni presoji odločijo med smrtno ali zaporno kaznijo in, žal, bičanjem – kar pa je kruta kazen, ki jo mednarodno humanitarno pravo prepoveduje. Te reforme bodo lahko skupaj z uradnim moratorijem na usmrtitve, ki je v veljavi od leta 2018, zmanjšale število odrejenih smrtnih kazni, hkrati pa predstavljajo pomemben mejnik pri odpravljanju smrtne kazni v Maleziji.
Oboje predstavlja zmago za vse, ki so neutrudno zavzemajo za to, da bi ta kruta kazen postala stvar preteklosti, vključno z organizacijo Amnesty International.
Avgust: Po gibanju #MeToo v Tajvanu in pozivih Amnesty International Tajvana k koncu spolnega nasilja na spletu je vlada izglasovala amandma k tajvanskemu »zakonu o preprečevanju spolne zlorabe« (“Sexual Assault Crime Prevention Act”), ki od spletnih platform in ponudnikov storitev zahteva, da odstranijo spletna gradiva, povezana s temi kaznivimi dejanji, oziroma omejijo brskanje po njih.
September: Ameriški predsednik Biden je oznanil ustanovitev prvega urada Bele hiše za preprečevanje nasilja s strelnim orožjem, za kar se je Amnesty International ZDA zavzemala od leta 2018.
Oktober: Po več kot dveh letih pogajanj je avstrijska koalicijska vlada privolila v zakon o dostopu do informacij. Amnesty International Avstrije je že od samega začetka aktivna podpornica te zakonodaje. Četudi ima predlagani zakon nekatere pomanjkljivosti, predstavlja napredek na področju večje transparentnosti organov oblasti in podjetij v državni lasti.
Oktober: Argentinski kongres je odobril Olimpiin zakon (»the Olimpia Law«), s katerim želijo preprečevati spletno nasilje na podlagi spola in zagotavljati, da storilci odgovarjajo za svoja dejanja. Amnesty International Argentine je več let pozivala k sprejemu tega zakona, pri čemer je objavila poročila, ki so razkrila, da je vsaka tretja ženska v Argentini že izkusila nasilje na spletu.
Novi zakon je poimenovan po aktivistki Olimpii Coral Melo, ki si prizadeva za spletna okolja, v katerih dekleta in ženske ne bi doživljale nasilja. »Preživela sem spolno zlorabo. Bila sem na robu samomora. Počutila sem se krivo, toda mati me je podpirala,« je povedala za Amnesty International Argentine.
November: Po več kot desetletju kampanj Amnesty International in njenih podpornikov_c je Evropska unija 14. decembra dosegla sporazum glede Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (»Corporate Sustainability Due Diligence Directive«) – revolucionarnega zakonodajnega akta, po zaslugi katerega bodo morala podjetja, ki delujejo znotraj EU, nasloviti kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, ki jih povzročajo njihove dejavnosti. Četudi zakonodaja na določenih področjih ni tako obsežna, kakor si je Amnesty prizadevala, vseeno predstavlja pomemben napredek pri odgovornosti podjetij in ključno novo rešitev za ljudi, ki jih je prizadelo kršenje človekovih pravic s strani korporacij po vsem svetu.
Otroci in mladi
Amnesty International Južne Afrike je s podporo sklada Canada Fund for Local Initiatives preizkusila projekt Digital Disruptors, ki je 15 mladih aktivistov_k opremil z znanjem in orodji za razvoj kampanj, vodenih s strani mladih. Digital Disruptors so lokalne organe v okrožju Orange Farm izven Johannesburga pozvali, naj uvedejo zakone o nasilju na podlagi spola, ki bi pripomogli k pozitivnim spremembam. Prav tako so kraj, poln zločinov in nasilja, spremenili v kraj, kjer se lahko prebivalci varno učijo o nasilju na podlagi spola, prirejajo pogovore in iščejo rešitve za to območje.
Avgust: Paragvajev Narodni svet za otroke in mladostnike je odobril Narodni progam za preprečevanje spolne zlorabe in skrb za otroke in mladostnike, ki so bili žrtve spolne zlorabe; slednji je predstavljal enega izmed ključnih predlogov v poročilu Amnesty International z naslovom “They are girls, not mothers” (»Dekleta so, ne matere,« op. prev.).
Izobraževanje
November: Po dveh letih zagovorništva s strani Amnesty International je Svet Evrope predloge organizacije integriral v svoj načrt izobraževanja za človekove pravice (HRE) za obdobje 2024-2028. Predlog Amnesty International, da bi “izobraževanja za človekove pravice naredili lokalna”, je s to pomembno zmago postal temelj novega načrta, saj jih Svet Evrope želi prilagoditi raznolikim lokalnim razmeram, da bi poučevanje za človekove pravice bilo bližje in bolj dostopno mladim na različnih območjih.
Ponovno svobodni
JUNIJ
Obsodbe proti štirim zagovornikom_cam človekovih pravic v primeru Buyukada – Tanerju Kılıçu, İdil Eser, Özlemu Dalkıranu in Günalu Kurşunu, ki so bili julija 2020 obsojeni_e na podlagi neutemeljenih obtožb – so bile končno razveljavljene. Izpuščeni so bili šest let po prvi aretaciji Tanerja.
Vsi štirje so Amnesty International izkazali hvaležnost: »Šest let smo spremljali krivico, ko so bili ti štirje zagovorniki_ce človekovih pravic deležni neutemeljenih obtožb, na več zaporednih sodiščih sprejetih kot dejstva. Današnja razsodba je razkrila pravi namen tovrstnih politično motiviranih preganjanj: sodišče uporabiti kot orožje, ki utiša kritične glasove.«
Julija se je tožilec pritožil čez Tanerjevo oprostilno sodbo, Taner, Idil in Özlem pa so se apelirali na okoliščine (pomanjkanje dokazov) svojih oprostilnih sodb. Te pritožbe so še v postopku.
Elias Bizimungu, 33-letni novinar in član mladinskega gibanja LUCHA, je bil ob pričetku dvodnevnega miroljubnega zbora proti podpori, ki jo Ruanda izkazuje uporniškemu gibanju M23, na vojaški nadzorni točki aretiran in priprt. Ko mu je vojaško sodišče sodilo in ga obsodilo, je Amnesty International sprožila kampanjo, v kateri je pozvala k njegovi izpustitvi. Nazadnje ga je civilno sodišče oprostilo in junija je bil izpuščen.
JULIJ
Odvetnik za človekove pravice Mohamed Baker je bil po tem, ko je zaradi svojega dela na področju človekovih pravic štiri leta preživel v samovoljnem pridržanju, po zaslugi predsedniške pomilostitve izpuščen. Amnesty International je neutrudno prirejala kampanje zanj, bil je tudi del kampanje Pišem za pravice 2022.
Po skoraj petih letih v priporu sta bila jemenska novinarja Mohammed al-Salahi in Mohammed al-Junaid izpuščena iz centra za pridržanje varnostnih in obveščevalnih služb pod vodstvom hutijevskih upornikov v jemenskem mestu Hodaida. Med priporom sta bila izpostavljena vrsti resnih kršitev človekovih pravic, vključno s prisilnim izginotjem, mučenjem, drugimi vrstami zlorabe in odrekanjem dostopa do njunega odvetnika. Amnesty International je od leta 2018 s kampanjami pozivala k njunemu izpustu.
Chau Van Kham, 73-letni državljan Avstralije in vietnamski aktivist za demokracijo, se je letos vrnil v Sydney kot svoboden človek. Leta 2019 je bil Chau nekaj ur po prihodu v Vietnam zadržan in obsojen na 12 let zaporne kazni, ker je član politične stranke Viet Tan. Po mnenju Amnesty International Avstralije je bil Chau zapornik vesti, zadržan izključno zaradi svojih miroljubnih političnih prepričanj.
Chau Van Khamov odvetnik Dan Nguyen se je Amnesty International zahvalil za podporo: »Sporočamo veselo novico, da je gospod Chau Van Kham dobro in se je danes vrnil k svoji družini. Zahvaljujemo se mnogim organizacijam ter posameznikom_cam v Avstraliji in po svetu, ki so pomagali_e lobirati za njegovo svobodo.«
Joanah Mamombe in Cecillia Chimbiri , ki sta bili leta 2020 aretirani zaradi vodenja protivladnega protesta, sta bili letos oproščeni ene od obtožb. Za par je to bil pomemben korak, po zaslugi katerega bosta lahko začeli prebolevati to izkušnjo. Naši podporniki_ce so ukrepali_e v sklopu kampanje Amnesty International Pišem za pravice 2022, Amnesty International Zimbabveja pa ju je podpirala skozi njuna sojenja.
Med branjem pisma podpore je Joanah dejala: »Najlepša hvala našim prijateljem in prijateljicam pri Amnesty International, ki so napisali_e vsa ta pisma. Sedaj se začenja najina pot do okrevanja.«
AVGUST
Državljan Tajvana Morrison Lee, ki je bil po krivem obdolžen ogrožanja kitajske nacionalne varnosti, se je končno lahko vrnil domov. Med to preizkušnjo je bil prisiljen priznati na televiziji – kitajska vlada to metodo pogosto uporablja za zatiranje aktivistov in odvetnikov za človekove pravice. Amnesty International Tajvana je pozivala k njegovemu izpustu.
SEPTEMBER
Obsodbi zapornikov vesti Mücelle Yapıcı in Hakana Altınaya sta bili razveljavljeni in septembra sta bila izpuščena iz zapora. Mücella in Hakan sta izrazila hvaležnost za pisma, ki sta jih v zaporu prejela od aktivistov_k Amnesty International. V novem letu ju čaka ponovno sojenje. Preostalih pet zapornikov skupine Fezi 7 ostaja v zaporu.
Leta 2020 je Ramzy Razeek s Šri Lanke preživel pet mesecev v priporu, ker je na Facebooku objavil kritičen komentar. Amnesty International je začela pozivati k njegovemu izpustu in septembra je njegov primer končno bil opuščen, saj je šrilanško vrhovno sodišče razsodilo, da so bile kršene njegove temeljne pravice. Prav tako je sodišče državi naročilo, naj mu plača odškodnino.
Kambiz Kharout in Ebrahim Narouie, člana zatirane iranske manjšine Baluči, ki sta bila obsojena na smrt po protestih pod sloganom ženska, življenje, svoboda leta 2022, sta bila izpuščena po plačilu varščine, saj je vrhovno sodišče njuni smrtni obsodbi razveljavilo. Kamiz Kharout je bil izpuščen septembra, Ebrahim Narouie pa oktobra. Amnesty International je od februarja 2023 izvajala kampanjo za razveljavitev njunih obsodb in smrtne obsodbe.
OKTOBER
Somalijskemu novinarju Mohamedu Ibrahimu Osmanu Bululu je bil dan po tem, ko je Amnesty International objavila nujno akcijo in pozvala k njegovemu izpustu, odobren izpust iz zapora v Mogadišu proti plačilu varščine. Aretiran je bil avgusta zaradi opravljanja svojega dela. Nekaj dni kasneje, 11. oktobra, je deželno sodišče v Benadirju ovrglo vse obtožbe zoper Mohameda.
V sporočilu, poslanem Amnesty International, je Mohamed dejal: »Rad bi izrazil svojo globoko hvaležnost za vašo podporo in neutrudno zagovarjanje moje svobode. Vaša nujna akcija je igrala zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju moje svobode. Vaša solidarnost me je globoko ganila.«
Mortaza Bebhoudi, ki je bil v priporu od 7. januarja 2023, je bil po pozivih Amnesty International Francije izpuščen 18. oktobra. Po devetih mesecih, ki jih je preživel v priporu v Afganistanu, bo 29-letni francosko-afganistanski novinar spet videl svojo družino. Vohunstva so ga obtožili talibani, ki vse od prevzema oblasti avgusta 2021 drastično zmanjšujejo človekove pravice ljudstva.
Francosko-iranska akademičarka Fariba Adelkhah je bila junija 2019 pridržana v Iranu. Po pozivih Amnesty International je bila izpuščena in se je oktobra lahko vrnila v Francijo. Obsojena je bila na pet let v zaporu zaradi »ogrožanja državne varnosti«, kar je venomer zanikala. Ob izpustu se je Fariba zahvalila Amnesty International: »Zdaj je vse to za mano. Ostajajo le ti izrazi prijateljstva in predanosti, mobilizacije poznanih in nepoznanih.«
Afganistanski aktivist za izobraževanje Matiullah Wesa je bil 26. oktobra izpuščen iz zapora, v katerem je preživel skoraj sedem mesecev zaradi svojega zavzemanja za pravice deklet do izobrazbe in kritiziranja talibanske politike, ki je dekletom odvzela srednješolsko izobrazbo. Amnesty International je objavila nujno akcijo in vodila kampanjo, dokler ni bil izpuščen.
Matiullahov brat Attaullah Wesa, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Penpath, je povedal: »Hvaležni smo Amnesty International in 10 milijonom njenih članov_ic, ki so nam stali_e ob strani. Solidarnost, podpora in zagovorništvo s strani Amnesty in njenih članov_ic so nas motivirali, da smo se borili za Wesovo izpustitev, in zelo smo hvaležni za njihovo podporo. Četudi smo še vedno ogorčeni nad presojo talibanskega sodišča in sedmimi meseci svobode, za katere je bil Matiullah prikrajšan, bomo nadaljevali z našim zavzemanjem za pravico deklet do izobrazbe v Afganistanu.«
NOVEMBER
Univerzitetni predavatelj Firew Bekele, ki je zaradi domnevnega sodelovanja pri pisanju in izdaji knjige The Hijacked Revolution tri mesece preživel v priporu, je bil izpuščen. Bil je zapornik vesti, ki sploh ne bi smel biti zadržan. Po objavi nujne akcije Amnesty International v septembru je Firewa Bekeleja v zaporu obiskal vodja etiopske komisije za človekove pravice in pozval k njegovi takojšnji izpustitvi.
Po pozivih Amnesty International je bilo upravno pridržanje kašmirskega novinarja Sajada Gula, ki je preživel 22 mesecev v priporu pod drakonskim zakonom o javni varnosti Džamuja in Kašmirja, razveljavljeno.
Po skoraj sedmih dolgih letih samovoljnega pridržanja je 13. novembra filipinsko sodišče zapornici vesti in nekdanji senatorki Leili de Limi odobrilo prošnjo po izpustu proti plačilu varščine v povezavi z njeno zadnjo z drogami povezano obtožbo, zato je bila izpuščena. Amnesty International je pozdravila to dobro novico in pozvala k temu, da bi bil zadnji primer zavržen, odgovornim za njeno samovoljno zadržanje in druge kršitve njenih pravic pa pravično sojeno. Amnesty International se z Liminim primerom ukvarja vse od njene aretacije leta 2017 in tako v domačih kot mednarodnih izjavah ponavlja, da so obtožbe proti njej izmišljene.
Pravica in odgovornost
Junij: Švica je svoj zakon o posilstvu spremenila v zakon, ki opredeljuje posilstvo na modelu soglasja, julija pa je nizozemski predstavniški dom glasoval za spremembo zakona o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, po zaslugi katere bi definicija posilstva temeljila na soglasju. Pričakuje se, da bo predlog zakona v naslednjih mesecih – po glasovanju v senatu – v celoti sprejet.
To so izjemno pomembne zmage za aktiviste_ke, podpornike_ce in tiste, ki so posilstvo preživeli_e, pa tudi za delovanje organizacije Amnesty International in njeno kampanjo Samo ja pomeni ja.
Generalna skupščina Združenih narodov je ustanovila neodvisno in mednarodno institucijo, ki naj bi razkrila, kakšne usode so doletele več deset tisoč pogrešanih in prisilno izginulih ljudi v Siriji ter kje se ti ljudje nahajajo. Predstavljala bo edini način za beleženje primerov, družinam pa ponujala dolgo pričakovane odgovore na to, kaj se je zgodilo z njihovimi bližnjimi. Amnesty International je sirskim družinam in preživelim, ki so bili na čelu pobud za stvaritev tovrstnega telesa, nudila podporo tako, da je poenostavila srečanja med njimi in državami članicami, katere so želeli prepričati, naj podprejo institucijo.
Julij: Letos je bila Amnesty International Južne Afrike priznana kot amicus curiae (prijateljica sodišča), da bi zagotavljala vpogled in informacije o upoštevanju ukaza, naj bo Vladimir Putin aretiran, če bi se udeležil srečanja voditeljev držav skupine BRICS (Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike) v Južni Afriki. Preden je zadeva lahko bila obravnavana na sodišču, je bilo oznanjeno, da se predsednik Putin srečanja ne bo udeležil. Posledično je sodišče odobrilo predlog, ki je pozival k njegovi aretaciji v primeru, da bi to vseeno storil. To je bila pomembna zmaga za pravico in odgovornost, trud Amnesty International pri sodnem postopku pa je pokazal vpliv gibanja.
Avgust: Evropsko sodišče za človekove pravice je izdalo odločbo glede primera, ki ga je 261 spolnih delavk_cev vložilo proti Franciji. Spolni_e delavci_ke, vključno z moškimi in ženskami, ki prihajajo iz 20 različnih držav in živijo v Franciji, so trdili_e, da so bile kršene njihove pravice pod 2., 3. in 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj določeni vidiki prostitucije veljajo za kaznivo dejanje. Sodišče je primer razglasilo za dopusten in priznalo, da so osebe, ki so vložile pritožbo, lahko žrtve, kar je pomemben prvi korak. V svoji odločbi je sodišče navajalo pričevanja spolnih delavk_cev samih, kar je pomembna potrditev glasov spolnih delavk_cev. Amnesty International je v primeru vložila amicus curiae.
Po letih lobiranja s strani Amnesty International Italije je bil duhovnik Franco Reverberi izročen Argentini, kjer mu bo končno sojeno za zločine proti človeštvu, ki jih je storil v času vojaške diktature med letoma 1976 in 1983. Reverberi se je pridržanju in argentinskemu sodnemu sistemu poskusil izogniti s tem, da je ostal v Italiji in se zanašal na to, da bo italijanski sodni sistem izročitev zavračal. Amnesty International je bila eden izmed ključnih akterjev pri pozivanju k vključitvi mučenja v italijanski kazenski zakonik.
Oktober: Decembra 2020 je Amnesty International izdala poročilo z naslovom My heart is in pain’: Older people’s experience of conflict, displacement, and detention in Northeast Nigeria (»Srce me boli: izkustvo konflikta, razselitve in pridržanja pri starejših ljudeh v severovzhodni Nigeriji,« op. prev.). V slednjem je Amnesty International dokumentirala, kako je starejše v državi konflikt nesorazmerno prizadel, kako so redno izključeni iz humanitarnega odziva, ter Nigerijo pozvala, naj ratificira protokol, ki bi ščitil pravice starejših. Nigerijska vlada je prisluhnila pozivom Amnesty International in protokol ratificirala, kar je bila velika zmaga za starejše in pomemben korak proti polni zaščiti človekovih pravic starejših v Nigeriji.
Amnesty International je združila moči z drugimi organizacijami, da bi Svet ZN za človekove pravice lobirali, naj prednostno spregovorijo o nekaznovanju v Sudanu. Posledično je UNHRC sprejel resolucijo o ustanovitvi neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev v Sudanu. Cilj je preučiti in določiti dejstva, okoliščine in glavne vzroke za vse domnevne kršitve in zlorabe človekovih pravic ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno s kršitvami zoper begunce, ter vse s tem povezane zločine v okviru oboroženih spopadov v teku. Gre za malo zmago pri prizadevanjih za odgovarjanje Sudana.
November: Generalna skupščina Združenih narodov je v zgodovinskem koraku proti pravičnejšemu in bolj vključujočemu mednarodnemu sistemu davčne politike glasovala za resolucijo o pričetku razvoja davčnega sporazuma Združenih narodov. Na ta način bi bile vse države bolj vključene v sodelovanje pri svetovni davčni politiki, obenem pa bi izboljšale lastne sposobnosti ščitenja in promoviranja svoje pravice do obdavčitve. Amnesty International je bila dejavna članica pri številnih koalicijah civilne družbe, ki države vzpodbujajo k podpiranju pravičnejšega in bolj vključujočega določanja svetovne davčne politike, in bo še naprej sodelovala pri razvoju konvencije, da bodo države članice lahko ustvarjale več sredstev, s katerimi bodo lahko izpolnjevale svoje dolžnosti na področju človekovih pravic
Po osemmesečni preiskavi v Siem Reapu v Kambodži je bilo novembra objavljeno poročilo Amnesty International Nobody Wants to Leave Their Home: Mass forced evictions at Cambodia’s UNESCO World Heritage Site of Angkor (»Nihče si ne želi zapustiti svojega doma: Množične prisilne izselitve v kamboškem Angkorju, uvrščenem na Unescov seznam svetovne dediščine,« op. prev.). Dan po objavi poročila so pri Unescu povedali, da so zaradi navedb Amnesty International močno zaskrbljeni in so kamboškim oblastem skrajšali rok za izdajo konservatorskega poročila o Angkorju. Uradne osebe v Kambodži sicer ne želijo nasloviti prisilnih izselitev, so pa Amnesty International povabili k sebi v državo, da bi nadalje razpravljali o situaciji. Povabilo smo sprejeli.
Po dolgoletnih kampanjah Amnesty International je Latvija ratificirala Istanbulsko konvencijo, mednarodno pogodbo za preprečevanje in spopadanje z vsemi vrstami nasilja proti ženskam in dekletom.
Pravice LGBTI skupnosti
Sodišče v Hongkongu je aktivistu za pravice LGBTI skupnosti Jimmyju Shamu, ki se je od leta 2018 trudil, da bi prepoznali njegovo istospolno poroko v drugi državi, priznala delno zmago. Po kampanji Amnesty International ta razsodba predstavlja pomemben napredek in trenutek upanja za člane_ice LGBTI skupnosti v Hongkongu, katerim je bila zaradi zastarelih in diskriminatornih zakonov mesta enakopravnost dolgo kratena.
Tehnologija
Ekipa Amnesty Tech za motnjo nadzora je v sodelovanju s platformo European Investigative Collaborations objavila dve poročili, ki sta izpostavili hitro širjenje tehnologij za nadzor po svetu ter neuspehe vlad in Evropske Unije pri primerni regulaciji industrije. Predator Files razkrivajo podrobnosti o zvezi Intellexa alliance in njeni opremi za nadzor, vključno z zelo invazivno vohunsko programsko opremo Predator.
Po objavi poročila so se strokovnjaki Združenih narodov in poslanci Evropskega parlamenta pridružili pozivom Amnesty International po nadaljnjih preiskavah, poostrenem nadzoru izvoza in prepovedi zelo invazivne vohunske programske opreme po vsem svetu. Narodne vlade so začele preiskovati Intellexo in vzpostavljati strožje regulacije za uporabo in širjenje vohunske programske opreme, poslanci Evropskega parlamenta pa so sprejeli resolucijo, ki kritizira pomanjkanje nadaljnjega ukrepanja po predlogih parlamenta za zajezitev zlorabe vohunske programske opreme.
Preberite več o zmagah človekovih pravic od januarja do junija 2023.
Related Content
