Amnesty International je v podrobni analizi opozorila na stopnjevanje zatiranja žensk in deklet, ki se upirajo poniževalnim zakonom o obveznem zakrivanju in se v javnosti pojavljajo brez rute.
Zadnji zaostritvi smo bili priča 16. julija, ko je tiskovni predstavnik iranske policije Saeed Montazer-Almahdi napovedal vrnitev policijskih patrulj, ki bodo nadzirale izvajanje zakona o obveznem zakrivanju. Prav tako je zagrozil s pravnimi ukrepi proti ženskam in dekletom, ki nasprotujejo obveznemu zakrivanju.
Ravno v tem času so se na družbenih omrežjih pojavili posnetki, ki prikazujejo nasilje predstavnikov oblasti nad ženskami v Teheranu in Rashtu ter streljanje varnostnih sil s solzivcem na ljudi, ki so ženskam na begu pred aretacijo želeli pomagati.
Uradne objave razkrivajo, da je od 15. aprila 2023 več kot milijon žensk prejelo SMS sporočilo z opozorilom o možnosti zasega njihovega avtomobila, ker so jih kamere posnele med vožnjo brez naglavne rute.
Ogromno število žensk je bilo suspendirano ali izključeno iz univerz, prepovedali so jim opravljanje zaključnih izpitov in onemogočili dostop do bančnih storitev ter javnega prevoza. Na stotine podjetij je bilo prisilno zaprtih, ker ni uveljavilo obveznega zakrivanja.
Stopnjevanje zatiranja razkriva veliko nasprotje med preteklimi trditvami iranskih oblasti o razpustitvi moralne policije ter nedavnimi uradnimi izjavami o njeni vrnitvi na iranske ulice.
Moralna policija je nazaj. Oblasti ne morejo pretentati nikogar, ko z uniform in avtomobilov odstranijo oznake moralne policije, medtem pa spodbujajo zatiranje žensk in deklet ter nekaznovano nasilje, ki je privedlo do smrti Mahse Amini. To zatiranje je danes podprto tudi s tehnologijo nadzora, ki nezakrite ženske prepozna v njihovih avtomobilih ali na pločnikih.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Stopnjevanje zatiranja kaže, kako iranske oblasti obžalovanja vredno zanikajo pravice žensk in deklet – pravico do dostojanstva, avtonomije, zasebnosti, svobode izražanja, vere in prepričanja. Hkrati pa kaže na obupan poskus oblasti, da ponovno potrdi svojo prevlado in moč nad tistimi, ki so se upali upreti desetletjem zatiranja in neenakosti med uporom Ženske, življenje, svoboda.«
Ženska v provinci Esfahan, ki je prejela SMS sporočilo, v katerem ji je bilo naročeno, naj avtomobila ne vozi 15 dni, saj si je med vožnjo odstranila naglavno ruto, je za Amnesty povedala: »Čustveno in psihološko imajo vse te grožnje zelo negativen vpliv na nas … Islamska Republika želi pokazati, da lahko gredo do katere koli mere, ko gre za uveljavljanje obveznega zakrivanja … Mednarodni skupnosti želijo pokazati, da se odmikajo od nasilja, v resnici pa ga le izvajajo bolj diskretno. V nas resnično ustvarjajo strah za naš obstanek.«
14. junija 2023 je tiskovni predstavnik iranske policije objavil, da je policija od 15. aprila 2023 ženskam poslala skoraj milijon opozorilnih SMS sporočil, ker so bile v avtomobilih brez rute. Poslali so 133.174 SMS sporočil s prepovedjo vožnje ter zasegli 2.000 avtomobilov. Več kot 4.000 »ponovnih kršiteljic« pa so poslali pred sodišče.
Dodal je, da so odkrili 108.211 »prekrškov« zakona o obveznem zakrivanju v podjetjih, identificirali so 300 storilcev_k, ki so morali_e na sodišče.
Zakon za podporo kulture čistosti in hidžaba
Da bi zatiranje še dodatno okrepili, so sodni in izvršni organi v parlamentu 21. maja 2023 predstavili nov zakon za podporo kulture čistosti in hidžaba (Bill to Support the Culture of Chastity and Hijab). V skladu s predlagano zakonodajo bi se ženske in dekleta, ki se v javnosti ali na družbenih omrežjih pojavijo brez naglavnih rut; kažejo preveč kože; nosijo prosojna ali ozka oblačila, soočala s kaznimi, ki bi močno prizadele njihove človekove pravice, vključno s socialnimi in ekonomskimi pravicami. Sem sodijo denarne kazni, zaplembe avtomobilov in komunikacijskih naprav, prepoved vožnje, odbitki od plač ali nadomestil, odpovedi delovnega razmerja, prepoved dostopa do bančnih storitev.
Osnutek zakona vključuje predloge za kaznovanje žensk in deklet, ki nasprotujejo zakonom o obveznem zakrivanju »na sistemski ravni ali v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami«, in sicer dve do pet let zapora, prepoved potovanj in prisilno bivanje na določeni lokaciji.
Vodje javnih zavodov in zasebnih podjetij, ki omogočajo ženskam, da so v službenih prostorih ali v poslovalnicah nezakrite, bi se soočili s kaznimi od zaprtja podjetja oz. zavoda do dolgotrajnih zapornih kazni in prepovedi potovanja.
Predlog zakona predlaga vrsto sankcij proti športnikom_cam, umetnikom_cam in drugim javnim osebam, ki nasprotujejo zakonom o zakrivanju, vključno s prepovedjo opravljanja poklica, zapor, bičanje in denarne kazni.
23. julija 2023 je parlamentarni odbor iranskemu parlamentu v pregled poslal revidirani predlog zakona, ki je sestavljen iz 70 členov. Popravljeno besedilo ni bilo javno objavljeno.
V tem času so oblasti uporabljale islamski kazenski zakonik, ki nezakrite ženske preganja in jim nalaga ponižujoče kazni. Amnesty International je pregledala sodbe, izdane zoper šest žensk junija ali julija 2023, zaradi katerih so morale obiskovati svetovalne ure za »antisocialne osebnostne motnje«, umivati trupla v mrtvašnici ali čistiti vladne zgradbe.
Ta napad na pravice žensk in deklet spremlja val sovraštva na družbenih medijih, ki nezakrite ženske označujejo za »virus«, »socialno bolezen« ali »motnjo«, izbiro o nošenju naglavne rute pa enačijo s »spolno izprijenostjo«.
Iranske oblasti morajo odpraviti obvezno zakrivanje. Razveljaviti morajo vse obsodbe in kazni za nasprotovanje obveznemu zakrivanju, zavreči vse obtožbe proti ljudem, ki se soočajo s pregonom, in brezpogojno izpustite vsakogar, ki je v priporu zaradi nasprotovanja zakonom o obveznem zakrivanju. Oblasti morajo opustiti načrte o kaznovanju žensk in deklet ter jim omogočiti uveljavljanje pravice do enakosti, zasebnosti, svobode izražanja, vere in prepričanja.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International:
»Mednarodna skupnost ne sme stati križem rok, ko iranske oblasti krepijo zatiranje žensk in deklet. Odziv držav se ne sme končati pri odločnih izjavah in diplomatskih posegih. Vključevati mora iskanje pravnih poti za zagotavljanje odgovornosti iranskih uradnikov, ki odrejajo, načrtujejo in izvajajo široko razširjeno in sistematično kršitev človekovih pravic žensk z izvajanjem zakonov o obveznem zakrivanju.«
»Vse vlade morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da podprejo ženske in dekleta, ki bežijo pred preganjanjem na podlagi spola in resnimi kršitvami človekovih pravic v Iranu. Zagotoviti jim morajo dostop do hitrih in varnih begunskih postopkov in pod nobenim pogojem ne smejo biti prisilno vrnjene v Iran.«
Related Content
