Razumljivo je, da smo med pandemijo “prilepljeni” na ekrane in se s prsti prebijamo preko neskončne novice in naslove, vezane na to krizo. Družbena omrežja zdaj po vsem svetu nudijo okno v sodobni svet in ko je pozornost vseh na eni sami temi, je razumljivo, da lahko ljudje dosežemo “informacijsko preobremenitev”.
V Amnesty International imamo veliko izkušenj s soočanjem s travmatičnimi zgodbami in podobami: žal je to povezano z našim delom izpostavljanja zlorab človekovih pravic.
Doživljanje takih zgodb in spremljanje podob lahko povzroči posredno travmo, kot se strokovno imenuje. Gre za to, da lahko sami čutimo pravi čustveni odziv na to, kar vidimo na ekranih, čeprav se tisto ne dogaja neposredno nam.
Doživljanje take travme je najslabši možen scenarij, a normalno je, da trenutno vsakdo med nami čuti neko stopnjo čustvenega nelagodja. Tega se moramo zavedati in poskrbeti tako zase kot za druge.
Če smo izpostavljeni informacijam, ki nas vznemirjajo, lahko naši možgani doživijo podobne občutke nelagodja, kot če bi bili tam, kjer se je dogajala ta stresna situacija. Človekovi možgani delujejo tako, da nas skušajo zaščititi pred vsem, kar bi lahko bilo grožnja naši varnosti. Ko vidimo nekaj šokantnega, se možgani zelo hitro odločijo, ali smo varni ali pa moramo reagirati. Kortizol nam, npr., preplavi telo, da nas pripravi za akcijo. Ta odziv imenujemo “boj, beg ali zamrznitev”. Kadar to doživljamo v vsakdanjem življenju, smo lahko v paniki, stresu in se ne počutimo dobro.
V digitalni dobi so lahko ljudje daljša obdobja izpostavljeni podatkom in podobam, ki so stresne ali vznemirjajo. Pomembno je, da ob tem poskrbijo zase. Med seboj se ljudje zelo razlikujemo glede na to, kako doživljamo stresne situacije, in po tem, kako se z njimi soočamo.
V nadaljevanju nekaj predlogov.
Prepoznava težave
Ne zamahniti z roko nad tem, da doživljate čustveno nelagodje. Če se vam zdi, da se vaše razpoloženje in vedenje spreminjata zaradi tega, ker ste izpostavljeni informacijam, zaradi katerih ste zaskrbljeni, jezni ali v stresu, si dajte čas in prostor, da si to lahko priznate. Vzemite si čas, da predelate svojo izkušnjo.
Na spletu najdete za to veliko virov, ki vam lahko pridejo prav. V angleščini lahko na primer prisluhnete temu, ki vsebuje veliko napotkov glede tega, kako poskrbeti za svoje duševno dobro počutje, ko ste izpostavljeni množici težkih informacij in gradiv (kliknite).
Pogovorite se
Povežite se z ljudmi, ki jim zaupate, in jim povejte, kaj čutite. Zelo je verjetno je, da se veliko ljudi počuti podobno. Dobro lahko dene klepet s prijateljem, kolegico ali sorodnikom, s katerimi lahko delite svoje strahove in skrbi.
Naspite se
Zdaj je sijajen čas, da začnete držati obljubo, da v posteljo ne boste več nosili svojega pametnega telefona. To vam bo pomagalo bolje spati.
Pomembno je tudi, da skušate tudi na splošno dovolj spati. Lahko nam paše dolgo v noč gledati priljubljene serije, a res je koristno, če imamo redno spalno rutino in skušamo spati vsaj 8 ur.
Vzemite si čas za premor
Za naše splošno dobro počutje je dobro, da si vsake toliko vzamemo odmor od ekranov. A to ne pomeni le predaha od vašega e-predala, nanaša se tudi na čas, ki ga na sploh preživite na spletu ob prebiranju raznih novic. Namesto da berete kratke objave na družbenih omrežjih in zadnje odmevne naslove, utegne biti koristno, če si vsak teden vzamete nekaj časa, da preberete eden ali dva članka, ki temeljita na dobro preiskanih dejstvih.
Lahko pa si vzamete čas tudi za meditacijo ali druge tehnike pomirjanja.
Vaje “osredotočenja”
Osredotočenje je tehnika, ki vam pomaga povezati duševno in telesno dimenzijo tukaj in zdaj. Koristna je, če se počutite zasuti z informacijami.
Za začetek lahko naredite enega ali več sledečih predlogov.
- Za pet sekund se osredotočite na pet predmetov, ki jih vidite okoli sebe.
- Osredotočite se na stik vašega telesa s podlago (stolom, tlemi).
- V obe roki primite vročo ali mrzlo pijačo ter v celoti začutite vroče ali mrzlo.
- Povonjajte hrano, cvet ali kaj drugega.
- Na obraz si pljusknite vodo.
- Na glas izgovorite svoje ime, starost, kje ste in kje boste kasneje ta dan.
- Osredotočite pozornost na zvoke, sprva blizu sebe, zatem na bolj oddaljene in zunaj prostora.
Preizkusite lahko tudi tehniko “menjava pozornosti”. Pri tem ne gre za zatiranje misli ali čustvev, ampak za menjavanje pozornosti med alternativami.
To lahko poskusite tako, da pomislite na podobo, ob kateri se počutite varni, povezani ali zaščiteni. Zavestno menjavajte med to podobo in tisto, ki vam povzroča nelagodje. Med prehajanjem med obema se pogovarjajte s sabo. Ne pozabite, da pri tem ne gre za blokiranje izkušnje, ampak za vzpostavljanje nadzora nad njo.
Zadihajte
Osredotočenost na dihanje lahko pomaga umiriti in regulirati telesne reakcije in vam da občutek “zasidranosti”. Obstaja veliko preprostih dihalnih tehnik, ki jih lahko najdete na spletu.