Namesto da zapirajo meje in nanje napotujejo enote policije za boj proti izgredom, morajo mejne države članice EU dovoliti varen dostop ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito, je dejala Amnesty International pred novo serijo sestankov na visoki ravni v Bruslju glede beguncev, medtem ko v Srednji Evropi prihaja do skrb vzbujajočih konfrontacij na mejah.
Med sestankoma v Bruslju 22. in 23. septembra se od držav članic med drugim pričakuje tudi, da se bodo osredotočile na relokacije iskalcev azila po vsej EU.
“Do neuspeha ne sme priti. Voditelji EU morajo doseči sporazum o organiziranem in sočutnem odzivu na prihod beguncev in iskalcev azila v Evropo,” je dejal John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo.
“Nekatere rešitve so na mizi, kar manjka, je politična volja in vodstvo, da se jih izpelje. Voditelji EU morajo pokazati vodstvo in se neposredno soočiti s krizo, ne pa graditi še več ovir in nadaljevati pregovarjanja glede kvot.”
Notranji ministri držav članic EU se bodo sestali v torek, 22. septembra, da bi še enkrat poskusili doseči dogovor glede predloga Evropske komisije za relokacijo 120.000 iskalcev azila znotraj EU, potem ko jim to ni uspelo prejšnji teden. Na izrednem vrhu voditeljev držav članic EU v sredo pa bodo razpravljali o širšem odzivu na krizo ter nadaljevali pogovore glede relokacije, če se jim na ministrski ravni ne bo uspelo dogovoriti.
Ljudje pomembnejši od mej
Na zunanjih mejah EU je prihajalo do kaosa, nepripravljenosti in zmedenosti, potem ko so se vlade odločile, da jih zaprejo, begunci in iskalci azila pa so ostali ujeti v slabih razmerah.
Na srbski meji z Madžarsko je Amnesty International zabeležila moške, ženske in otroke, ki so spali na prostem ter imeli omejen dostop do hrane, tekoče vode ali stranišč.
“Ob odsotnosti dogovorjenega skupnega odziva smo bili priča tisočim beguncev in iskalcev azila, ki so jih pošiljali z enega kraja na drug, ne da bi zagotovili celo njihove osnovne potrebe,” je dejal John Dalhuisen.
“To ni upravljanje migracij, to je erozija humanosti.”
Relokacije
Doslej odziv evropskih voditeljev na begunsko krizo ni bil dovolj ambiciozen ter ni bil v pomoč tistim, ki iščejo zaščito v Evropi. Ključni poudarek razprave na sestankih tega tedna, ki povzroča delitve med državami članicami EU, bo relokacija iskalcev azila znotraj EU; na dnevnem redu bo predlog Evropske komisije o preselitvi nadaljnjih 120.000 ljudi.
Prejšnji teden so se države članice dogovorile za vzpostavitev začasnega in izjemnega relokacijskega mehanizma za 40.000 ljudi iz mejnih Italije in Grčije v naslednjih dveh letih. A zato je bilo potrebnih več kot štiri mesece razprav, kar odpira resna vprašanja o tem, kako se bodo države članice dogovorile za premestitev še več ljudi.
To ni upravljanje migracij, to je erozija humanosti.
John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo
Zaskrbljujoče je, da predlogi ne zahtevajo privolitve osebe za preselitev, kar vzbuja vprašanja o morebitnem pridržanju in prisilnih ukrepih, da bi ljudi prisilili, da se preselijo v države članice, kjer nimajo niti družine niti finančne podpore.
Amnesty International prav tako poziva k povečani podpori EU za izboljšanje sprejemnih pogojev in zagotovitev hitrega dostopa do azilnih postopkov.
“Ko se voditelji vnovič srečujejo v Bruslju, obupno potrebujemo dolgoročni odziv na begunsko krizo. Ta bi moral vključevati več varnih in zakonitih poti v Evropo za begunce ter premik v smeri resnično skupnega evropskega azilnega sistema, s tem, da se zagotovi medsebojno priznanje azilnih odločitev, pa tudi večjo svobodo gibanja za begunce s priznano mednarodno zaščito,” je dejal John Dalhuisen.