V zvezi z možnostjo, da se za varovanje na slovenske meje pošlje tudi Slovensko vojsko, kar je predvidela lanska novela zakona o obrambi, smo v slovenski Amnesty poslanke in poslance pozvali k previdnosti že decembra lani – tukaj najdete naš dopis:
Kot smo zapisali, poslanke in poslance pozivamo k največji možni skrbnosti, če jim bo vlada poslala predlog o napotitvi Slovenske vojske za varovanje državne meje s policijskimi pooblastili, kot to omogoča dopolnitev Zakona o obrambi. Vojaki so usposobljeni za izrazito drugačne naloge kot policisti, zaradi česar apeliramo k previdnosti in dolžni skrbnosti z vidika usposabljanja in zagotavljanja odgovornosti v skladu z mednarodnim pravom in standardi.
Vlada se je 17. februarja dejansko odločila za tak predlog. Omeniti velja, da je varuhinja človekovih pravic ta člen vložila v ustavno presojo.
Nujna jasna navodila in celovito usposabljanje za spremenjeno način delovanja
Mednarodno pravo in standardi glede uporabe sile uslužbencev organov pregona (v angleščini law enforcement officials) se nanašajo na vse pripadnike varnostnih sil, tudi za vojsko, ki izvaja policijska pooblastila. Če so vojaške sile napotene za izvajanje mejnega nadzora ali drugih funkcij z vidika javnega reda in miru, morajo dobiti jasna navodila ter celovito usposabljanje za opravljanje nalog za zagotavljanje javnega reda.
To usposabljanje mora učinkovito spremeniti njihov način delovanja tako, da si prizadevajo za zmanjševanje pritiska, se izogibajo uporabi sile ter minimalizirajo škodo in poškodbe. To je v osnovi drugačen pristop od običajnega operativnega delovanja vojske, ki je usposobljena za soočanje s sovražnikom v razmerah oboroženega spopada, kjer je sila, tudi smrtonosna, prva izbira ukrepanja. V skladu z Osnovnimi načeli ZN o uporabi sile in strelnega orožja (UN Basic Principles on the Use of Force and Firearms) pa morajo uslužbenci organov pregona, kolikor je le mogoče, uporabljati nenasilna sredstva, preden se zatečejo k uporabi sile. Slednjo smejo uporabiti le, če so nenasilna sredstva neučinkovita ali ne obetajo, da bi lahko dosegla nameravane posledice.
Nujno potrebno je tudi celovito poskrbeti za ustrezno in jasno ureditev odgovornosti za morebitne kršitve. Vzpostavljen mora biti ustrezen sistem nadzora izvajanja policijskih pooblastil s strani vojske, jasne in učinkovite pritožbene poti, ki morajo vsebinsko in postopkovno slediti pravnim pravilom glede pritožbenega postopka, kot ga določa zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ter sistem ukrepanja za zagotovitev odgovornosti. Predvsem je treba zagotoviti ukrepanje glede vsake uporabe sile pri izvajanju policijskih pooblastil, zlasti s takojšnjim poročanjem in ustreznim preverjanjem dogodkov. V primerih kršitev mora država zagotoviti izvajanje disciplinskih in kazenskih ukrepov. Z namenom zagotavljanja odgovornosti morajo vojaki, ki izvajajo policijska pooblastila, nositi identifikacijske oznake.
V AI Slovenije nas skrbi, da dopolnitev zakona o obrambi razen določbe, da se takšna pooblastila Slovenske vojske izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste, omenjenih pomembnih vprašanj ne ureja. Zato smo poslanke in poslance pozvali, da v primeru uporabe te zakonske novosti nujno upoštevajo in poskrbijo za:
- usposabljanje vojakov za namene izvajanja pooblastil, zlasti tudi v luči omenjenega načela ZN o spremembi načina delovanja od vojaškega do policijskega;
- zagotavljanje odgovornosti (poročanje, pritožbeni postopek, pritožbeni organ, nadzor civilne javnosti nad delom “vojakov-policistov”, kaznovanje prekoračitve pooblastil, specifike odnosa nadrejenosti v vojski glede na policijo).
Za več informacij v zvezi s tem priporočamo publikacijo nizozemskih kolegov Understanding policing, ki se tematike loteva z vidika človekovih pravic in policije.
Septembra 2015 pa smo v Amnesty International, ob 25. obletnici sprejema omenjenih načel ZN, objavili tudi posodobljen priročnik z naslovom Use of Force – Guidelines for Implementation of the UN Basic Principles on the Use of Force and Firearms by law enforcement officials.