Raziskava, ki sta jo pripravili organizaciji Amnesty International in Global Witness, je pokazala, da je 75-odstotkom Evropejk_cev je zelo ali precej pomembno, da EU uresničuje in nadzoruje spoštovanje njene okoljevarstvene zakonodaje.
Enak delež odraslih v 10 članicah EU, vključenih v raziskavo, na Danskem, Poljskem, Nizozemskem, Švedskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, Litvi, Romuniji in Španiji pravi, da bi Velika podjetja z več kot 250 zaposlenimi, morala biti odgovorna za kršitve človekovih pravic in ustvarjeno okoljsko škodo v njihovih vrednostnih verigah.
Več kot polovica vprašanih podpira direktivo EU o dolžnem skrbnem pregledu korporacij (CSDDD), ki ji v postopku pred parlamentom EU trenutno grozi, da ne bo sprejeta oziroma da bodo njena določila popolnoma razvodenela. Več kot tri petine vprašanih si želi, da zakonodaja od velikih podjetij zahteva zmanjševanje toplogrednih izpustov.
To dodatno poudarja, da gre napovedano krčenje in rahljanje evropskih določil o korporativni odgovornosti za varovanje okolja in človekovih pravic, naravnost v brk volji prebivalk in prebivalcev Evrope. Parlament EU naj bi o teh vprašanjih odločal v oktobru.
Evropejke_ci pošiljamo v Bruselj močno sporočilo: podpiramo nujno ukrepanje zoper podnebno krizo in za zaščito človekovih pravic. EU mora spoštovati svoje zaveze in se zoperstaviti lobistom, ki poskušajo vsiliti tekmo proti dnu. Podjetja nosijo izjemno pomembno odgovornost, da drastično zmanjšajo svoje izpuste in k delovanju zoper podnebno krizo morajo biti zakonsko primorana.
Beate Beller,Global Witness
Raziskava je tudi pokazala, da se ljudje v Evropi zavedajo, da ni potrebno, da ukrepanje za zaščito narave in za varovanje okolja ter človekovih pravic pomeni slabšanje življenjskega standarda. Takšno poslabšanje je v zadnjem letu občutilo 87 odstotkov vprašanih, a zgolj 13 odstotkov je to poslabšanje pripisalo ukrepom EU zoper podnebno krizo. Več kot polovica 10 861 vprašanih je tudi prepričana, da je sedaj, ko ZDA odstopajo od svojih okoljskih in podnebnih zavez, še toliko pomembneje, da EU ambiciozno prevzame vodstvo.
Ljudje v Evropi si želijo delujoče in močne sisteme zaščite človekovih pravic in narave. Spodkopavanje varovalnih in nadzornih mehanizmov bo služilo zgolj ozkim interesom milijarderjev in velikih podjetij. Ni prepozno. Parlament EU mora pokazati pogum, se zoperstaviti korporativnemu zastraševanju in ubraniti te pravne sisteme zaščite v imenu ljudi, ki jih predstavlja, in planeta, od katerega smo odvisni.
Agnès Callamard, Amnesty International
EU je leta 2024 sprejela prelomno direktivo, ki zahteva od velikih podjetij v EU, da prepoznajo, preprečijo in omilijo škodo, ki jo povzročajo okolju in spoštovanju človekovih pravic po svetu. Z njo EU sledi svoji zavezi, da bo do leta 2050 postala prva podnebno-nevtralna celina. A februarja 2025 je Komisija EU predlagala omnibus sprememb, ki razgrajujejo dosežena in sprejeta varovala za zaščito okolja in človekovih pravic in aprila je parlament EU sprejel zamik uveljavitve direktive na leto 2027. 360 civilnodružbenih organizacij je že tedaj javno izrazilo svoje nasprotovanje predlogom Komisije EU.
Nimamo več časa. Vsi si želimo in vsi si zaslužimo živeti, delati in uživati v čistem ter zdravem okolju. Parlament EU naj pokaže svojo voditeljsko moč in zavrne te škodljive predloge. Ljudje in planet moramo biti pomembnejši od interesov korporacij.
Agnès Callamard, Amnesty International
Amnesty International Slovenije se pridružuje drugim slovenskim organizacijam, ki pozivajo slovenske parlamentarke in parlamentarce EU ter slovensko vlado, naj ubranijo že sprejeta določila EU, ki zahtevajo do velikih podjetij zaščito ter spoštovanje okolja in človekovih pravic