“Če se borite za človekove pravice ali govorite resnico, tvegate.” To so besede Idil Eser, nekdanje direktorice Amnesty Turčija, ki se je pretekla 3 leta zaradi svojega dela za človekove pravice borila proti neosnovanim obtožbam, v začetku julija pa bila, tako kot tudi nekdanji predsednik turške Amnesty Taner Kilič, obsojena. Obsodbo je Andrew Gardner, raziskovalec Amnesty international za Turčijo, ki je sojenje spremljal, označil za spektakularno delanje farse iz pravičnosti.
Za kaj je šlo?
Morda se spomnite, da so junija 2017 na podlagi absurdnih obtožb aretirali Tanerja Kiliča (desno na fotografiji) in ga obtožili »članstva v teroristični organizaciji Fethullaha Gülna«. Šlo je za zmotne navedbe, da si je naložil ByLock, aplikacijo za pošiljanje sporočil, za katero oblasti zatrjujejo, da jo uporabljajo sledilci Fethullaha Gülna. Vlada trdi, da je ta skupina odgovorna za poskus državnega udara julija 2016.
Taner zanika navedbe, zanika tudi, da bi uporabljal ByLock. Dva neodvisna forenzična strokovnjaka sta ugotovila, da na njegovem telefonu ni sledu, da bi na njem kadarkoli bil ByLock.
Idil (levo na fotografiji) pa so skupaj s še devetimi drugimi zagovorniki in zagovornicami človekovih pravic aretirali julija 2017, medtem ko so bili na povsem običajni delavnici na temo človekovih pravic.
Primer se je zelo vlekel. Taner je bil v pridržanju do avgusta 2018, Idil in še nekaj drugih pa je bilo pridržanih 4 mesece. V začetku julija letos pa so Tanerja obsodili na 6 let in tri mesece zapora zaradi »članstva v teroristični organizaciji Fethullaha Gülena«, İdil, Özlem Dalkıran (Citizens’ Assembly) in Günal Kurşun (Human Rights Agenda Association) pa so obsodili na 25 mesecev zapora za »pomoč teroristični organizaciji Fethullaha Gülena.«
Vsi se bodo pritožili, do odločitve o pritožbi k sreči ostajajo na prostosti. Ostalih sedem zagovornikov človekovih pravic je bilo oproščenih.
“Že od začetka je šlo za politično motivirano sojenje, kot v tako veliko drugih primerih proti zagovornikom človekovih pravic, novinarjem, odvetnikom, akademikom in aktivistom,” je dejala Idil Eser pred objavo obsodbe. “Namen kazenskega pregona je utišanje obtoženih in pošiljanje sporočila celotni družbi: če se borite za človekove pravice ali govorite resnico, tvegate.”
Na celotnem poteku sojenja so bile obtožbe “terorizma” proti 11 obtoženim vedno znova in kategorično dokazane za napačne, vključno z lastnimi dokazi države. Tožilstvo je skušalo legitimna prizadevanja za človekove pravice prikazati kot nezakonita dejanja.
Za svobodo vseh enajstih ste si s podpisovanjem peticij prizadevali tudi številni v Sloveniji. Hvala!