Leta 2021 je prišlo do zaskrbljujočega porasta tako izvršenih usmrtitev kot tudi izrečenih smrtnih obsodb. Sodišča so opustila omejitve, povezane s covidom-19, in krvniki so se vrnili na delo.
Izvršenih je bilo najmanj 579 usmrtitev v 18 državah, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2020. Največ ljudi so usmrtili v Iranu, in sicer najmanj 314 (leta 2020 najmanj 246), kar je največ po letu 2017. Deloma lahko to pripišemo izrazitemu povečanju usmrtitev za zločine, povezane z drogami. To je očitna kršitev mednarodnega prava, ki prepoveduje uporabo smrtne kazni za splošna kazniva dejanja (razen kaznivega dejanja naklepnega umora).
V grozno smer gre situacija tudi v Savdski Arabiji, ki je več kot podvojila število usmrtitev. Z usmrtitvami nadaljujejo tudi letos; marca so v enem samem dnevu usmrtili 81 ljudi.
»Po padcu števila usmrtitev leta 2020 sta Iran in Savdska Arabija lani znova povečala uporabo smrtne kazni, pri čemer sta brezsramno kršila prepovedi po mednarodnem pravu človekovih pravic. Njihov apetit po tem, da bi rablji opravljali svoje delo, tudi v prvih mesecih leta 2022 ni popustil,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
Ker so se omejitve glede covida-19, ki so pred tem zavlačevale sodne postopke, v številnih delih sveta postopoma odpravljale, so sodniki v 56 državah izrekli najmanj 2052 smrtnih obsodb. To je skoraj 40 odstotkov več kot leta 2020; velik skok se je zgodil v Bangladešu (v 2021 najmanj 181, predlani najmanj 113), Indiji (144, predlani 77) in Pakistanu (vsaj 129, predlani najmanj 49).
»Namesto da bi gradili na priložnostih, ki so jih ponudili premori leta 2020, je manjšina držav pokazala zaskrbljujoče navdušenje nad uporabo smrtne kazni namesto učinkovitih ukrepov zajezitve kriminala. Te države so pokazale brezčutno zanemarjanje pravice do življenja tudi v času aktualnih in nenehnih svetovnih kriz človekovih pravic.«
Agnès Callamard
Kljub temu je po podatkih Amnesty skupno število zabeleženih usmrtitev leta 2021 druga najnižja številka po letu leta 2010 ― prva je bila zabeležena leta 2020.
Kitajska, Severna Koreja in Vietnam skrivajo informacije
Tako kot v preteklih letih zabeležene smrtne obsodbe in usmrtitve tudi tokrat ne vključujejo tisoče ljudi, za katere Amnesty International meni, da so bili obsojeni na smrt in usmrčeni na Kitajskem, kot tudi ne veliko število usmrtitev, za katere se domneva, da so se zgodile v Severni Koreji in Vietnamu. Zaradi tajnosti in omejenega dostopa do informacij za te tri države dejanskega stanja ni bilo mogoče natančno preveriti. Tudi za več drugih držav je treba podatke obravnavati kot minimalne številke.
»Kitajska, Severna Koreja in Vietnam so še naprej skrivali podatke o uporabi smrtne kazni za krinko tajnosti. Tisto nekaj malega, kar smo le ugotovili, pa zbuja razlog za preplah,« je dejala Agnès Callamard.
Iran vzdržuje obvezno uporabo smrtne kazni za posedovanje nekaterih vrst in količin drog. Število usmrtitev, zabeleženih za kazniva dejanja povezana z drogami, se je leta 2021 povečalo za več kot petkrat s 23 na 132. Znano število usmrčenih žensk se je prav tako povečalo z 9 na 14. Iranske oblasti so v nasprotju s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu nadaljevale tudi z gnusnim napadom na pravice otrok in usmrtile tri osebe, ki so bile v času zločina mlajše od 18 let.
Poleg povečanja števila usmrtitev v Savdski Arabiji (od 27 v letu 2020 na 65) je bilo znatno povečanje v primerjavi z letom 2020 opaziti tudi v Somaliji (vsaj 21, predlani najmanj 11 usmrtitev), Južnem Sudanu (vsaj 9, predlani najmanj dve) in Jemnu (vsaj 14, v 2020 najmanj pet). Usmrtitve so izvedle tudi Belorusija (vsaj eno), Japonska (tri) in Združeni arabski emirati (vsaj eno, leta 2020 brez usmrtitev).
Povečalo se je tudi število smrtnih obsodb, in sicer v Demokratični republiki Kongo (vsaj 81 obsodb, predlani najmanj 20), Egiptu (vsaj 356, predlani najmanj 264), Iraku (vsaj 91, predlani najmanj 27), Mjanmaru (vsaj 86, predlani najmanj ena), Vietnamu (vsaj 119, predlani najmanj 54) in Jemnu (vsaj 298, predlani najmanj 269).
Smrtna kazen kot orodje državne represije
V več državah je bila leta 2021 smrtna kazen v uporabi kot instrument državne represije proti manjšinam in protestnikom. Vlade so izkazovale popolno neupoštevanje omejitve smrtnih kazni, kot so določene z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic.
Zaskrbljujoč je tudi porast uporabe smrtne kazni po vojaškem pravu. V Mjanmaru je vojska prenesla pristojnost sojenja v civilnih zadevah na vojaška sodišča, ki so vodila skrajšane postopke brez pravice do pritožbe. Skoraj 90 ljudi je bilo tako samovoljno obsojenih na smrt, nekaj celo v odsotnosti. To je bilo splošno sprejeto kot ciljno usmerjena kampanja proti protestnikom in novinarjem.
Egiptovske oblasti so se še naprej zatekale k mučenju in množičnim usmrtitvam, pogosto po nepoštenih sojenjih pred izrednimi sodišči za državno varnost. V Iranu so bile smrtne obsodbe nesorazmerno uporabljene proti pripadnikom etničnih manjšin zaradi nejasnih obtožb, kot je »sovraštvo proti bogu«. Vsaj 19 odstotkov zabeleženih usmrtitev (61) je bilo zoper pripadnike etnične manjšine Baluči, ki predstavljajo le okoli pet odstotkov prebivalstva Irana.
Med žrtvami pomanjkljivega pravosodnega sistema Savdske Arabije je bil tudi Mustafa al-Darwish, mlad Savdski Arabec iz šiitske manjšine. Obtožen je bil sodelovanja v nasilnih protivladnih protestih in usmrčen 15. junija po skrajno nepoštenem sojenju na podlagi »priznanja«, pridobljenega z mučenjem.
Pozitivni znaki za globalno odpravo
Kljub zaskrbljujočemu razvoju so se pozitivni znaki globalnega trenda odprave smrtne kazni nadaljevali skozi vse leto 2021. Že drugo leto zapored je bilo število držav, za katere je znano, da so usmrtile ljudi, najnižje, odkar Amnesty International zbira podatke.
V Sierri Leone je parlament julija 2021 soglasno sprejel zakon, ki odpravlja smrtno kazen za vsa kazniva dejanja (a še ni začel veljati). Kazahstan je decembra sprejel zakonodajo za odpravo smrtne kazni za vsa kazniva dejanja, ki je začela veljati januarja 2022. Vlada Papue Nove Gvineje je začela nacionalno posvetovanje o smrtni kazni, zaradi česar je država januarja 2022 sprejela zakon o odpravi smrtne kazni, ki še ni začel veljati. Konec leta je vlada Malezije napovedala, da bo v 2022 predlagala zakonodajne reforme smrtne kazni. V Srednjeafriški republiki in Gani so zakonodajalci začeli zakonodajne postopke za odpravo smrtne kazni.
V ZDA je Virginija postala 23. abolicionistična država in prva južna zvezna država, ki je odpravila smrtno kazen. Ohio že tretje leto zapored prestavlja ali ustavlja vse že določene usmrtitve. Nova ameriška administracija je julija uvedla tudi začasni moratorij na zvezne usmrtitve. Leta 2021 je bilo v ZDA najmanjše število usmrtitev od leta 1988.
Gambija, Kazahstan, Malezija, Ruska federacija in Tadžikistan so še naprej spoštovale uradne moratorije na usmrtitve.
»Manjšina držav, ki še vedno ohranjajo smrtno kazen, naj bo pozorna: svet brez državnega ubijanja niso sanje, ampak je dosegljiva resničnost in zanj se bomo še naprej borili. Še naprej bomo razkrivali samovoljnost, diskriminacijo in krutost te kazni. Skrajni čas je, da se najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen vpiše v zgodovinske knjige in tam tudi ostane.«
Agnès Callamard