“Smrtna kazen je gnusna in nečloveška kazen. Nobenih verodostojnih dokazov ni, da odvrača od kriminala bolj kot zaporne kazni. Velika večina držav to priznava in spodbudno je videti, da število usmrtitev po svetu še naprej upada,” je dejala Clare Algar, direktorica za raziskave, zagovorništvo in politiko v Amnesty International.
“Kljub temu majhno število držav kljubuje temu svetovnemu trendu in se vedno bolj zatekajo k usmrtitvam. Skrbi vse bolj razširjena uporaba smrtne kazni v Savdski Arabiji, tudi kot orožje proti političnim oporečnikom. Šokanten je bil tudi velik skok števila usmrtitev v Iraku, saj se je število v samo enem letu skoraj podvojilo,” je dodala ob objavi letnih statistik Amnesty International o uporabi smrtne kazni v svetu, ki pokrivajo leto 2019.
Amnesty International je v letu 2019 zaznala 657 usmrtitev v 20 državah. To predstavlja petodstotno zmanjšanje glede na leto 2018 (ko je bilo najmanj 690 izvršenih smrtnih kazni). Gre za najnižje zabeleženo število zadnjega desetletja.
Največ usmrtitev je bilo v teh petih državah: Kitajska (na tisoče), Iran (najmanj 251), Savdska Arabija (184), Irak (vsaj 100) in Egipt (vsaj 32).
Številčni podatki ne vključujejo Kitajske, kjer se smrtna kazen izvaja v največjem številu, saj je tam pravi obseg izvrševanja smrtne kazni še vedno zaupen podatek in državna skrivnost. Število usmrtitev po celem svetu (657) tako ne zajema usmrtitev na Kitajskem, predvideva pa se, da jih je na tisoče. Če odštejemo Kitajsko, se torej 86 odstotkov usmrtitev izvaja v samo štirih državah: Iran, Savdska Arabija, Irak in Egipt.
Najmanj 26.604 ljudi je v svetu v tem trenutku obsojenih na smrt
Konec leta 2019 106 držav ni imelo smrtne kazni (to pomeni, da so jo odstranili iz svoje zakonodaje in ni več predvidena kot oblika kaznovanja), 142 držav (več kot dve tretjini držav sveta) pa jo je ukinilo bodisi zakonsko (omenjenih 106) ali v praksi (gre za 36 držav, ki jo sicer ima v zakonodaji, ampak je v praksi ne izvajajo).
Amnesty International je v 2019 zabeležila najmanj 2307 izrečenih smrtnih kazni na sodiščih v 56 državah. Leto poprej je bilo izrečenih 2531 izrekov smrtne kazni v 54 državah. Poudariti pa je treba, da v Amnesty International nismo prejeli uradnih podatkov glede izrekov in izvršitve smrtne kazni v Maleziji, v Nigeriji ter na Šrilanki. Te tri države pa so v preteklih letih navajale visoke številke.
Vse znane usmrtitve po vsem svetu izvaja samo dvajset držav.
V Savdski Arabiji, Iraku, Južnem Sudanu in Jemnu so v letu 2019 usmrtili bistveno več ljudi kot leta 2018. Med 184 ljudmi, ki so jih usmrtili v Savdski Arabiji, je bilo šest žensk in 178 moških, od tega nekaj več kot polovico tujih državljanov. Leta 2018 je bilo usmrtitev 149.
Podatki kažejo, da je bilo konec leta 2019 v svetu na smrt obsojenih 26.604 ljudi.
Najpogostejše metode izvršitve smrtne kazni v letu 2019 so bile: obglavljanje, smrt z električnim udarom, obešanje, smrtonosna injekcija in ustrelitev.
V Iranu je bilo zabeleženih vsaj 13 usmrtitev. Vsaj šest oseb – štiri v Iranu, ena v Savdski Arabiji in ena v Južnem Sudanu – je bilo usmrčenih za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletni (in po mednarodnem pravu ne bi smeli biti usmrčeni). Osebe z motnjo v duševnem razvoju so bile obsojene na smrt v številnih državah, vključno z Maldivi, Pakistanom in ZDA.
Smrtne kazni so sledile tudi številnim sodnim procesom, kjer ni bilo zagotovljenega poštenega sojenja po mednarodnih standardih.
To se je med drugimi državami dogajalo v Bahrajnu, Bangladešu, na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Iraku, Maleziji, Pakistanu, Savdski Arabiji, Singapurju, Vietnamu in Jemnu.
Skrivanje podatkov
Ne le Kitajska, tudi druge države skrivajo ali omejujejo dostop do podatkov glede smrtne kazni, vključno z Iranom, Severno Korejo in Vietnamom.
“Tudi države, ki so najmočnejše zagovornice smrtne kazni, imajo težave z njenim upravičevanjem in se pogosto odločijo za tajnost podatkov. Številne med njimi si močno prizadevajo, da bi prikrile, kako uporabljajo smrtno kazen, saj vedo, da ne bi prestale mednarodnega pregleda,” je dejala Clare Algar.
Po vsem svetu prihaja do usmrtitev v tajnosti.
V državah od Belorusije do Bocvane, Irana in Japonske so bile usmrtitve izvedene tudi brez predhodnega obvestila družinam, odvetnikom ali v nekaterih primerih celo, ne da bi o tem vnaprej obvestili obsojene.”
Iran, na primer, je na drugem mestu za Kitajsko po uporabi smrtne kazni. V letu 2019 je zaradi smrtne kazni življenje izgubilo najmanj 251 ljudi (leto poprej pa najmanj 253),od tega so bili štirje usmrčeni v času storitve kaznivega dejanja mlajši od 18 let. Pomanjkanje transparentnosti otežuje potrditev dejanskega števila usmrtitev, ki je lahko precej večje.
V enem primeru so iranske oblasti 25. aprila 2019 na skrivaj usmrtile dva fanta, Mehdija Sohrabifarja in Amina Sedaghata, v zaporu Adelabad v kraju Shiraz v provinci Fars. Oba sta bila aretirana v starosti 15 let in obsojena na nepravičnem sojenju zaradi več obtožb posilstva. Ne le, da pred usmrtitvijo nista vedela, da sta sploh obsojena na smrt, njuni telesi sta kazali znake bičanja pred smrtjo.
Več držav je sprejelo pozitivne korake za odpravo smrtne kazni.
Predsednik Ekvatorialne Gvineje je na primer aprila napovedal, da bo njegova vlada uvedla zakonodajo za odpravo smrtne kazni. Pozitiven razvoj dogodkov, ki lahko privede do odprave smrtne kazni, se je zgodil tudi v Srednjeafriški republiki, Keniji, Gambiji in Zimbabveju.
V Barbadosu so spremenili ustavo, tako da ne vsebuje več, da se za določena kazniva dejanja obvezno izreče smrtna kazen.
V ZDA je guverner Kalifornije uvedel uradni moratorij na usmrtitve v tej ameriški zvezni državi. Kalifornija ima največjo populacijo obsojencev, ki čakajo na izvršitev usmrtitve. New Hampshire pa je postal 21. ameriška država, ki je odpravila smrtno kazen za vsa kazniva dejanja.