V času, ko izjemne razsežnosti begunske krize terjajo od držav solidarnost in delitev odgovornosti, bo Slovenija najbrž jutri sprejela zakonodajo, ki znatno krči pravice beguncev in prosilcev za azil, nekatera predlagana določila pa pomenijo tudi kršitve mednarodnega prava. Nevladne organizacije – Amnesty International Slovenije, Humanitas, Mirovni inštitut, OVCA – Društvo za osveščanje in varstvo, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Slovenska filantropija – opozarjamo, da so poslanke in poslanci koalicije nakazali odpravo zgolj nekaj spornih in neustreznih določb predloga Zakona o mednarodni zaščiti, a večina jih pred jutrišnjim glasovanjem še vedno ostaja v predlogu zakona.
Vladno koalicijo pozivamo, naj v zadnjem trenutku ne skuša v zakon ponovno vključiti določila o nesuspenzivnosti tožbe. Konkretno to lahko pomeni, da bo v primeru, ko se bo posameznik pritožil na negativno odločitev o prošnji za zaščito, država prosilca lahko izgnala, še preden bo sodišče o tem sploh odločilo in mu morebiti pritrdilo. Ta posameznik bo v tem času lahko že v nevarnosti mučenja ali kakšne druge kršitve človekovih pravic. S tem bi zakon kršil odločbo Ustavnega sodišča, ki je že odločilo, da je nesuspenzivnost prav v teh primerih v nasprotju s slovensko ustavo. Vodi pa lahko tudi v kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Prav tako nas skrbi, da pri hitrih postopkih na meji, ki jih zakon na novo uvaja, ne opredeljuje jasno varovalk in postopkov, zato obstaja velika skrb, da bo lahko v teh postopkih prihajalo do kršitev tako begunskega prava kot človekovih pravic.
Zakon z določanjem »varnih držav izvora« diskriminira begunce iz teh držav, ki morajo premagati vnaprejšnjo domnevo o neutemeljenosti njihove prošnje. Opozarjamo, da begunec ni le nekdo, ki beži pred vojno, pač pa vsakdo, ki je v lastni državi preganjan zaradi svoje osebne okoliščine (na primer etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja) in ga lastna država ne more ali ne želi zaščititi. Nobena država ne more biti na splošno označena kot »varna država izvora«.
Poslance prav tako pozivamo, naj z uporabo koncepta »varnih tretjih držav« ne skušajo preprečiti dostopa do azilnega postopka prosilkam in prosilcem, ki so prečkali države, za katere bo Slovenija menila, da so “varne”.
Ob tem bi radi opozorili, da Konvencija o statusu beguncev vzpostavlja načelo deljene skrbi in odgovornosti v mednarodni skupnosti. Mednarodni sistem zaščite beguncev ne more delovati brez mednarodne solidarnosti. To pomeni, da mora Slovenija prevzeti pravičen delež skrbi za begunce, ne pa se tej skrbi izmikati, dostop do mednarodne zaščite zoževati in si prizadevati, da bi to skrb nosile le države, ki ležijo na poti prosilcev za mednarodno zaščito do Slovenije.
Obžalujemo, ker poslanci želijo ukiniti enkratno denarno pomoč po pridobitvi statusa mednarodne zaščite. Težko je reči, da je zaščita in nudenje dostojnega zavetišča človeku, ki smo mu z odločbo priznali, da je begunec in da potrebuje zaščito, to, da ga mesec in pol po pridobitvi statusa, če nima svojega denarja, pustimo preživeti brez vsakega centa. Do sedaj je imel vsakdo, ki mu je bila priznana mednarodna zaščita za prvi mesec in pol, ko še ne more prejeti socialne pomoči, pravico do enkratne pomoči v znesku 288 evrov. Po predlogu novega zakona se ta enkratna pomoč ukinja. Sprašujemo se, kako bodo ljudje ta čas preživeli in kakšna popotnica za integracijo, ki si jo država želi, bo to.
Poslanke in poslanci imajo odgovornost, da potrebe ljudi, ki so bili zaradi preganjanja ali vojne prisiljeni zbežati od doma, jemljejo resno in se ne izmikajo odgovornosti, da jih zaščitijo in jim ponudijo varno zatočišče.