V Amnesty International Slovenije si že nekaj let skupaj z lokalnimi društvi prizadevamo za bolj čisto in zdravo okolje v Anhovem (kliknite za kratek video).
Tudi zato smo podprli zbiranje podpisov v podporo spremembam zakona o varstvu okolja, s katerim se predlaga izenačitev standardov glede izpustov med sežigalnicami in sosežigalnicami.
Zakonski predlog, ki je bil z zadostno podporo volivk_volivcev poslan v sprejem državnemu zboru, so v sodelovanju z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes pripravili v Inštitutu 8. marec, podporo pa je nudil tudi PIC (Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja).
Pred drugim branjem v državem zboru pa so žal oblasti napovedale, da bi to izenačitev urejale v uredbi. Temu ostro nasprotujemo, saj je uredba podzakonski akt, ki ga je veliko lažje spremeniti v skladu z vsakokratnimi interesi.
Predstavniki_ce iz Anhovega ter nevladne organizacije, ki podpiramo zakonske spremembe, smo se 16. janurja 2024 zbrali_e na novinarski konferenci (foto levo), kjer smo vnovič pozvali k izenačitvi standardov med sežigalnicami in sosežigalnicami ter k temu, da se to naredi na zakonski ravni, ne z uredbo. Kliknite za posnetek.
Kakšna je razlika med sežigalnico in sosežigalnico?
V sežigalnicah odpadkov te sežigajo. V sosežigalnicah pa kurijo odpadke, da bi tako pridobili energijo.
Trenutno so standardi glede izpustov v zrak določeni bolj strogo za sežigalnice kot pa za sosežigalnice. To je treba spremeniti, zato predlagane zakonske spremembe predvidevajo izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice. V parlamentu imajo zdaj priložnost – in dolžnost, da to naredijo s sprejemom zakonskih sprememb civilne družbe, vloženih ob podpori običajnih ljudi iz celotne Slovenije.
Pravica na ustavni in mednarodni ravni
Slovenska ustava v 72. členu določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Nadalje ustava pravi, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje.
Tudi na mednarodni ravni se prepoznava pravica do čistega okolja: in država Slovenija je v tem pogledu med napredno mislečimi. Potem ko je oktobra 2021 Svet ZN za človekove pravice sprejel resolucijo, s katero je prepoznal, da je čisto, zdravo in trajnostno okolje človekova pravica, je julija 2022 podobno odločitev sprejela še Generalna skupščina ZN. Njena resolucija razglaša pravico do čistega, zdravega in trajnostnega življenjskega okolja. Za sprejem te resolucije je zaslužna tudi Slovenija, ki je bila ena od njenih predlagateljic in si je po diplomatski poti prizadevala za zadostno podporo držav članic ZN.
V Amnesty smo med drugim zbirali tudi podpise pod peticijo za izenačitev standardov med sežigalnicami in sosežigalnicami. To peticijo smo leta 2022 vključili v našo vsakoletno akcijo Pišem za pravice. V njenem okviru so mladi na šolah ustvarjali tudi solidarnostna sporočila. Na fotografiji predaja solidarnostnih sporočil prebivalkam Anhovega in okolice, jesen 2023.
Pravice, ki terjajo zakonsko zaščito
V nadaljevanju prispevek Metke Naglič iz slovenske Amnesty na novinarski konferenci 16. januarja 2024.
Foto: Metka Naglič (AIS) desno, ob njej Lana Penšek iz Greenpeaca Slovenija, ki tudi podpira sprejem zakonskih sprememb. Ljubljana, 16. januar 2024
»Pri tej temi gre nedvomno za vprašanje človekovih pravic, enakopravnosti – in za solidarnost.
Čisto, zdravo in trajnostno okolje je človekova pravica. Ko gre za prebivalstvo v Anhovem, je ta pravica že leta ogrožena. Ob trpljenju zaradi tragičnih posledic zgodovinske obremenjenosti z azbestom danes trpijo še izpuste v zrak zaradi sosežigalnice. Kot dodatno sol na rano gre razumeti nerazumljivo situacijo, ko za sosežigalnico veljajo manj strogi standardi kot za sežigalnice.
Ker pretekle vlade ena za drugo niso bile pripravljene prisluhniti ljudem in njihovim tegobam, je odgovornost še enkrat znova sprejela civilna družba, skupaj z ljudmi, ki so s svojim podpisom omogočili vložitev zakonskega predloga v državni zbor.
S tem je bilo zakonodajalcu iz celotne države jasno poslano sporočilo, da je treba izenačiti standarde za sežigalnice in sosežigalnice ter tako prebivalstvu na tem območju dati možnost življenja v bolj zdravem in čistejšem okolju.
Svojevrstna izdaja ljudi na območju Anhovega in volje tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, bi bila, če se urejanje tega prepusti uredbi – in s tem nevarnosti, da se ta spreminja v skladu z vsakokratnimi interesi. Žal smo vse prepogosto priča temu, da interesi močnih niso nujno usklajeni z načeli človekovih pravic.
Gre za vprašanja zdravja in življenja ter enakosti: pravic, ki terjajo zakonsko zaščito.
Za konec bi želela še spomniti, da je bila država Slovenija ena od predlagateljic resolucije, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN julija 2022. S to resolucijo so razglasili pravico do čistega, zdravega in trajnostnega življenjskega okolja. To je pohvalno, a taka prizadevanja bodo imela večjo težo, če bodo tudi doma podkrepljena z dejanji.«
Več informacij
Članek v reviji Akcija iz decembra 2022 (stran 6): kliknite
