Amnesty International se je na globalni ravni odzvala na obsežne spremembe zakonodaje o mednarodni zaščiti, ki jih je sprejel slovenski parlament, in predstavljajo velik korak nazaj na področju zagotavljanja posameznikovih pravic pri dostopu do mednarodne zaščite. Cilj predloga, ki ga je predstavila vladna koalicija, je zmanjšanje prihodov prosilcev za azil in omejevanje njihovega bivanja v Sloveniji. Poleg širitve uporabe pojmov »varna država izvora« in »tretja varna država« se je s spremembami v zakon uvedlo tudi hitre postopke odločanja o podelitvi mednarodne zaščite na mejah, s čimer se povečuje možnost kršitve načela non-refoulement (prepovedi vračanja v države, kjer bodo v nevarnosti mučenja ali slabega ravnanja), begunci in prosilci za azil pa se pri tem lahko potencialno izpostavljeni tudi neprimernim sprejemnim pogojem.
Amnesty International je zaskrbljena, da bo s predlaganimi omejitvami dostopa do azilnega postopka ter poštene in individualne obravnave posameznikove potrebe po zaščiti Slovenija kršila svoje mednarodnopravne obveznosti. Prav tako nas skrbi, da Slovenija poskuša preložiti odgovornost zagotavljanja nujnega in učinkovitega azilnega postopka na tretje države in se tako ogniti njenim mednarodnim obveznostim. Amnesty International je poslance pisno, z nujnim sporočilom pozvala, naj na glasovanju 4. 3. zavrnejo osnutek Zakona o mednarodni zaščiti in zagotovijo, da bodo vse potrebne spremembe azilne zakonodaje skladne z mednarodnim pravom človekovih pravic in evropskim pravom, a žal neuspešno; zakon je bil po več urni razpravi, veliko prekinitvah zaradi postopkovnih procesov in ob obstrukciji dveh opozicijskih strank, sprejet.
Uporaba pojmov »varna država izvora« in »varna tretja država«
51. člen osnutka zakona določa razloge, na podlagi katerih bi oblasti lahko zavrgle prošnjo za mednarodno zaščito brez upoštevanja posameznikovih okoliščin. Trenutno med drugim določa, da lahko oblasti prošnjo posameznika zavržejo, če je v Slovenijo prišel prek »prve varne države azila«. 52. člen nadaljnje kot »očitno neutemeljeno« opredeljuje prošnjo za mednarodno zaščito, ki bi jo podal prosilec za azil, ki prihaja iz »varne države izvora«. Amnesty International ostro nasprotuje uporabi pojma »varne države«, saj se mora o posameznikovi prošnji za mednarodno zaščito odločati vedno ob obravnavi posameznikovih individualnih okoliščin. Slovenija ima dolžnost, da o prošnji vsakogar, ki v Sloveniji zaprosi za mednarodno zaščito, odloča vsebinsko in od primera do primera. Vsakršno vnaprejšnje zavračanje prošenj za mednarodno zaščito državljanom, ki prihajajo iz ali pa so potovali skozi države, ki so označene kot »varne«, je diskriminatorno in bo lahko povzročilo kršitve načela non-refoulement. Amnesty International skrbi, da bo razširitev uporabe kategorij »varnih držav« na »prvo varno državo azila« in »varno tretjo državo« in direktnega zavračanja prošenj vzpostavila oziroma vzdrževala predsodke proti prosilcem za mednarodno zaščito, ki prihajajo iz držav, ki bodo označene kot »varne«. Posebej zaskrbljujoče je, da se z zakonom pod vprašanje postavlja tudi, ali bo tožba proti zavrženju prošnje za mednarodno zaščito v primerih uporabe pojma »varnih držav« imela suspenziven učinek in bo zadržala izgon. Ob tem zakon od prosilcev za mednarodno zaščito zahteva, da podajo pritožbo v izjemno kratkem 8-dnevnem roku (15-dnevni rok za odločitve, izdane v običajnem postopku). Izjave vladnih predstavnikov namigujejo, da prosilci za mednarodno zaščito v Sloveniji prihajajo preko »varnih držav azila« ali »tretjih varnih držav« (Hrvaška), drugi, pravi vlada, prihajajo iz »varnih držav izvora« ter zgolj izkoriščajo zahodnobalkansko pot in tako niso upravičeni do zaščite v Sloveniji. Verjetno je torej, da bi po novem predlaganem režimu večino prosilcev za mednarodno zaščito zavrnili, češ da je njihova prošnja nedopustna ali neutemeljena.
Hitri postopki na mejah in pridržanje prosilcev za azil
43. člen, ki uvaja hitre postopke na mejah, letališčih in pristaniščih, oblastem na mejah daje pooblastilo, da o vsaki podani nameri za mednarodno zaščito na mejah odločijo v 14-dnevnem roku. Amnesty International skrbi, da osebje na mejah nima zadostnega pravnega znanja, da lahko odloča o zahtevnih primerih prošenj za mednarodno zaščito, zaradi česar bi lahko prihajalo do zavračanja prošenj posameznikov, ki pomoč zares potrebujejo. Mejni postopki ne smejo voditi v površne in neučinkovite odločitve o podelitvi mednarodne zaščite. Poleg tega bi v tem času prosilce za azil zadrževali na mejah, v »običajni« azilni postopek in azilni center pa bi lahko odšli le, če oblasti v danem 14-dnevnem roku ne bi sprejele odločitve o njihovi prošnji. Z namenom, da bi lahko v kratkem časovnem obdobju upravljali z množičnim prihodom prosilcev za azil, zakon izjemoma dovoljuje tudi nastanitev prosilcev »blizu meja« (člen 43(2)). kar pa še ne zagotavlja dostopa do polnega azilnega postopka, ker bi tudi v tem primeru bilo o njihovi prošnji odločano v hitrem postopku. Amnesty International opozarja, da pridržanje posameznikov, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na lokacijah, ki jih ne smejo zapustiti, pomeni pridržanje. O vsakem ukrepu, ki omejuje svobodo beguncev in prosilcev za azil, mora biti odločeno zgolj izjemoma in na podlagi individualne presoje posameznikove situacije. Nadalje mora Slovenija v skladu s postopkovno direktivo EU zagotoviti brezplačno pravno pomoč in zastopstvo prosilcem za azil, ki se odločijo, da se bodo pritožili na odločitev in potrebujejo pravno pomoč. Takšna pomoč vključuje najmanj pripravo na zaslišanje. V mejnih postopkih se zato dostopa do pravne pomoči ne sme omejevati, obdobje za predložitev pritožbe na prvostopenjsko odločitev o ustreznosti prošnje za azil pa mora dovoljevati učinkovito in temeljito obravnavo primera in prava ter tudi presoje, ali je posameznikova potreba po zaščiti skladna z mednarodnimi kriteriji za zaščito, kar zahteva zakonodaja EU (EU Procedure Directive (Recast) 2013/32/EU, Article 46(3)). Predlagan hitri mejni postopek v povezavi z uporabo pojma »varna tretja država« predstavlja realno grožnjo, da bo posameznikom, ki potrebujejo mednarodno zaščito brez možnosti učinkovitega dostopa do pritožbe onemogočen dostop do zaščite v Sloveniji.