»Napovedan dvig glob za kršenje prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih v Sloveniji predstavlja nesorazmeren ukrep in ni v skladu z dokazano najboljšimi praksami s področja javnega zdravja. V Amnesty International Slovenije državni zbor pozivamo, naj dviga ne potrdi,« je dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
Nalaganje kazni kot zadnja možnost
Nalaganje kazni, da bi se zagotovilo spoštovanje ukrepov, mora biti zadnja možnost, potem ko so se alternative izkazale za neuspešne ali če postane jasno, da cilja ni mogoče doseči s temi drugimi sredstvi.
Učinkovit odziv na zdravstveno krizo je utemeljen na spoštovanju človekovih pravic, poudarja opolnomočenje in vključenost skupnosti ter vključuje politike, ki so zgrajene na zaupanju in solidarnosti.
Ko so ljudje opolnomočeni in imajo podporo, da lahko prostovoljno sledijo potrebnim ukrepom javnega zdravja, je veliko večja možnost, da bodo sodelovali z oblastmi ter spremenili svoje vedenje, kot pa če jim grozijo prisilni ukrepi.
Napovedan dvig glob, kot ga predlaga vlada in bo o njem 25. novembra odločal državni zbor, je v popolnem nasprotju s temi načeli. Za kršenje prepovedi zbiranja na javnih krajih zaradi omejevanja razširjenja nalezljive bolezni se predlaga dva in polkrat višjo najnižjo in najvišjo globo od doslej predvidene: razpon naj bi se povečal s 400 do 1000 evrov na 1000 do 10.000 evrov. Za javno pozivanje h kršitvi ali organiziranje zbiranja pa se predvideva celo do 15.000 evrov kazni.
Več napora je treba usmeriti v učinkovito komuniciranje
Nalaganje glob ima lahko zelo škodljive posledice na določene skupine, tudi če določbe delujejo nevtralno. Zato morajo oblasti pri odločanju o uporabi glob za kršenje omejitev upoštevati okoliščine tistih skupin, ki bi lahko bile nesorazmerno prizadete, in preučiti alternative, da se zmanjša nesorazmeren učinek glob. Z vidika človekovih pravic bi morale oblasti razmisliti o alternativah za lajšanje nesorazmernih učinkov kazni, vključno s tem, da bi bile te odvisne od prihodkov posameznika ali da se naloži delo v splošno korist.
Ob tem, da je povprečna neto plača na letni ravni po podatkih Statističnega urada Slovenije 1133,50 evrov, je očitno, da je predlagan dvig povsem neprilagojen na slovensko realnost in posameznika. Ponavljamo, da je tudi neusklajen z najboljšimi praksami s področja javnega zdravja.
Slovenska vlada bi morala namesto v krepitev represivnih in prisilnih ukrepov napore usmerjati v bolj učinkovito komunikacijsko kampanjo, ki bi javnosti ustrezno predstavila namene in vzroke za sprejete ukrepe. Predvsem pa bi morala oblast prisluhniti utemeljenim skrbem prebivalk in prebivalcev ter ustrezno ukrepati.
Kaj še določa pravo človekovih pravic glede ukrepanja oblasti?
Kazni za nespoštovanje omejitev svobode gibanja ali osebne svobode v okviru ukrepov zajezitve covida-19 morajo biti zakonsko določene ter biti nujne in sorazmerne za zaščito javnega zdravja ali drugega legitimnega namena na podlagi mednarodnega prava človekovih pravic.
Vsi ukrepi morajo biti ustrezni za doseganje legitimnih namenov, biti najmanj vsiljivi med tistimi, ki so na voljo za to, da bi se lahko dosegel zaželen izid, ter biti sorazmerni glede na legitimen interes, ki se ga ščiti.
Prisilni ukrepi imajo tudi nesorazmerne posledice za depriviligirane skupnosti, ki so že tako marginalizirane, živijo v revščini ali so v nevarnosti diskriminacije: to pa vodi v stigmatiziranje, strah in omajano zaupanje v oblasti.
V Amnesty International nasprotujemo splošnim prepovedim zbiranja. Omejitve pravic do mirnega zbiranja, da bi se zajezilo epidemijo, so dopustne, a morajo spoštovati načela nujnosti in sorazmernosti.
V slovenski Amnesty smo letos že večkrat opozorili na omejevanje svobode do mirnega zbiranja z namenom protesta v Sloveniji (kliknite tukaj za vsa naša opozorila v “koronskem” času).
Že višina sedanjih glob je ob pogosto neupravičenem omejevanju javnega zbiranja z namenom protesta prizadela številne protestnike.
“Taki ukrepi, ki so namenjeni zastraševanju in odvračanju od protesta, so absolutno nelegitimni in si jih v državi, utemeljeni na človekovih pravicah in vladavini prava, ne bi smeli privoščiti,” je dodala Nataša Posel.
