Ne v naših imenih – poziv 17 direktoric_jev evropskih sekcij Amnesty International

17 direktoric in direktorjev evropskih sekcij Amnesty International, vključno z Natašo Posel, direktorico Amnesty International Slovenije, v mnenjskem članku, ki je bil danes objavljen v različnih evropskih medijih, poziva zunanje ministre EU, ki se bodo v ponedeljek, 24. februarja, udeležili pridružitvenega sveta s predstavniki Izraela v Bruslju, naj postavijo človekove pravice, spoštovanje mednarodnega prava in odgovornost za mednarodna hudodelstva na prvo mesto. 

Ne v naših imenih: Nobene podpore EU za izraelski genocid, okupacijo in apartheid

Po celi Evropi zahtevajo ljudje konec genocida nad Palestinkami in Palestinci v Gazi. Šestnajst mesecev so že na ulicah, organizirajo se v sindikatih, pišejo pisma in peticije, pripravljajo dobrodelne dogodke in zasedbe univerz z zahtevo, naj se doseže pravičnost za žrtve genocida in vojnih hudodelstev ter naj se končno končajo desetletja izraelske brutalne okupacije in apartheida nad palestinskim prebivalstvom.  

A obstaja prepad med pogovori, ki se odvijajo v naših domovih, na delovnih mestih in v šolah, ter tistimi, ki se odvijajo v sobanah moči EU. In ta prepad grozi, da se bo še povečal.

V ponedeljek, 24. februarja bodo zunanji ministri držav članic EU gostili Gideona Sa’ara, izraelskega zunanjega ministra v Bruslju na srečanju Pridružitvenega sveta. Prvič v zgodovini EU bodo ministri izrekli dobrodošlico predstavniku države, katere predsednik vlade in nekdanji minister za obrambo sta iskani osebi zaradi izdanega naloga za aretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča.

V okviru Pridružitvenega sporazuma med Izraelom in EU uživa Izrael na trgu EU tako določene privilegije glede trgovinskih in gospodarskih sodelovanj kot tudi dostop do sredstev EU za raziskave in razvoj, izobraževanje in kulturo. 

Srečanje, na katerem bo govora o tem privilegiranem partnerstvu, se dogaja v času, ko se tudi EU sooča z lastno zgodovinsko prelomnico. Svetovni red se pretresa, spoštovanje mednarodnega prava se spodkopava in novi predsednik ZDA poziva k množičnim deportacijam Palestink in Palestincev v Gazi – voditelji EU imajo pred seboj jasno izbiro: ali bodo dovolili, da se njih in njihove zatrjevane evropske vrednote potepta ali pa bodo končno vzdignili prapor človekovih pravic, mednarodnega prava in mednarodnega reda vladavine prava. 

Vse, za kar EU in njene članice trdijo, da si prizadevajo – naj bo to gospodarsko blagostanje, skupna varnost ali spoštovanje človekovih pravic –, zahteva odločno in pokončno držo. Kaos, ki je na svetovnem odru, je tudi priložnost za države EU, da pomagajo popeljati naprej – da pomagajo na novo postaviti mednarodno sodelovanje, ki temelji na vrednotah, ki koristijo globalnemu skupnemu dobremu. To priložnost je potrebno izkoristiti na vsakem koraku. 

Razmere na okupiranem palestinskem ozemlju in v Izraelu so eno najpomembnejših vprašanj, na katero lahko EU pomembno vpliva. Svet je priča, kako je Izrael vršil in nadaljuje z izvrševanjem genocida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi, potem ko je vzpostavil desetletja trajajočo nezakonito okupacijo in apartheid. Te hude kršitve človekovih pravic je nadrobno dokumentiral tako Amnesty International kot mnogi drugi.  

Meddržavno sodišče je Izraelu naložilo izvedbo začasnih ukrepov pred več kot letom dni zaradi nevarnosti, da bo izvršen genocid. Ti začasni ukrepi so bili brezsramno zignorirani. Mednarodno kazensko sodišče je izdalo naloge za aretacijo, med drugim za izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja zaradi očitanih mu vojnih hudodelstev. Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino zahtevala končanje nezakonite okupacije palestinskega ozemlja. Situacija je boleče jasna vsem in trenutno začasno in krhko premirje je ni temeljno spremenilo.  

V odziv na šokantne predloge, da se prisilno izseli Palestinke in Palestince iz Gaze, ter ob neverjetni in nadaljujoči se nekaznovanosti za izvršena hudodelstva, mora EU končno narediti, kar lahko – in kar je potrebno, da se konča genocid in izraelski sistem apartheida.    

Države članice EU morajo takoj prekiniti s pošiljanjem orožja v Izrael, prepovedati morajo trgovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami in zagotoviti, da se bo doseglo pravičnost in kaznovanost odgovornih za genocid in druga mednarodna hudodelstva. 

Ta ravnanja lahko vodijo celotno mednarodno skupnost stran od zevajočega prepada v barbarstvo in brezpravnost.  

Srečanje Pridružitvenega sveta med EU in Izraelom je priložnost, da se končno preusmeri v pravo smer. Ministri EU bodo sedeli za mizo s predstavniki države, ki izvršuje genocid, vztrajno krši mednarodno pravo in ki izvršuje apartheid nad palestinskim prebivalstvom. Pridružitveni sporazum je dober vzvod za izvajanje pritiska, da se zagotovi spremembe in odgovornost Izraela. Sam Pridružitveni sporazum predpostavlja v drugem členu, da bo sodelovanje temeljilo na spoštovanju človekovih pravic. EU mora zahtevati od Izraela učinkovite ukrepa, da se izboljša stanje človekovih pravic, vključno s spoštovanjem premirja v Gazi, s končanjem blokade Gaze, okupacije palestinskega ozemlja in s končanjem izraelskega sistema zatiranja in nadvlade nad Palestinkami in Palestinci.

To je sporočilo, ki bi ga voditelji EU morali prinesti k mizi na prihajajočem srečanju med EU in Izraelom. S tem bi pokazali resnično voditeljstvo, takšno, kakršnega prebivalci in prebivalke EU zahtevajo. 

Nič več trgovanja z apartheidom. Nič več investicij v nezakonite izraelske naselbine. Nič več orožja Izraelu. Ne v našem imenu.  

Sedaj ni čas za samozatrjevano ali samozadejano evropsko nemoč ali omahovanje, ampak za odločen prijem in uporabo orodij, ki EU omogočajo, da doseže resnične spremembe. Pridružitveni sporazum z Izraelom je tako orodje, ki lahko prinese spremembe za neštete žrtve kršitev človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju in v Izraelu. Voditelji EU imajo zgodovinsko, pravno in moralno obveznost, da ga uporabijo.   

Wies De Graeve – Amnesty International Belgije/Flandrije

Frank Johansson – Amnesty International Finske

Shoura Hashemi – Amnesty International Avstrije

Esteban Beltrán – Amnesty International Španije

Nataša Posel – Amnesty International Slovenije

Stephen Bowen – Amnesty International Irske

David Pereira – Amnesty International Luksemburg

Ileana Bello – Amnesty International Italije

Vibe Klarup – Amnesty International Danske

Rado Sloboda – Amnesty International Slovaške

Claudia Pedra – Amnesty International Portugalske

Dagmar Oudshoorn – Amnesty International Nizozemske

Julia Duchrow – Amnesty International Nemčije

Carine Thibaut – Amnesty International Belgije/Valonije

Anna Johansson – Amnesty International Švedske

Sylvie Brigot – Amnesty International Francije

Anna Błaszczak-Banasiak – Amnesty International Poljske