• Letno poročilo Amnesty International za leto 2022 poudarja dvojna merila glede človekovih pravic po vsem svetu in neuspeh mednarodne skupnosti pri doslednem izvajanju človekovih pravic in univerzalnih vrednot.
• Oster odziv Zahoda na rusko agresijo v Ukrajini je v očitnem nasprotju z obžalovanja vrednim pomanjkanjem smiselnih ukrepov v zvezi s hudimi kršitvami s strani nekaterih držav zaveznic, vključno z Izraelom, Savdsko Arabijo in Egiptom.
• Ogrožene so pravice žensk in pravica do protesta, saj jih države niso uspele zaščititi in spoštovati.
• Splošna deklaracija človekovih pravic je v letu 2022 praznovala 75 let. Amnesty International ob tem vztraja, da mora mednarodni sistem, ki temelji na pravilih, temeljiti tudi na človekovih pravicah in veljati za vse in povsod.
Obsežna ruska agresija v Ukrajini je v letu 2022 kriva za številne vojne zločine, povzročila je svetovno energetsko in prehransko krizo ter poskušala dodatno razbiti že tako oslabljen svetovni sistem. Amnesty International je v letni oceni stanja človekovih pravic v svetu razgalila hinavščino zahodnih držav, ki so se odločno odzvale na agresijo Kremlja, hkrati pa opravičevale ali bile vpletene v hude kršitve, storjene drugod po svetu.
Letno poročilo Amnesty International 2022/23: Stanje človekovih pravic v svetu (Amnesty International Report 2022/23: The State of the World’s Human Rights) ugotavlja, da so dvojna merila in neustrezni odzivi na zlorabe človekovih pravic, ki se dogajajo po vsem svetu, spodbujali nekaznovanost in nestabilnost. To vključuje naodzivnost glede človekovih pravicah v Savdski Arabiji, neukrepanje proti Egiptu in zavrnitev soočenja z izraelskim sistemom apartheida proti Palestincem_kam.
Poročilo poudarja tudi uporabo nasilne taktike Kitajske, ki zatira mednarodno ukrepanje glede zločinov proti človečnosti, za katere je odgovorna. Hkrati poudarja neuspeh svetovnih in regionalnih institucij, ki jih pri ustreznem odzivu na konflikte, v katerih je ubitih na tisoče ljudi, tudi v Etiopiji, Mjanmaru in Jemnu, ovirajo lastni interesi.
»Ruska invazija na Ukrajino je srhljiv primer, kaj se lahko zgodi, ko države mislijo, da lahko brez posledic zaničujejo mednarodno pravo in kršijo človekove pravice,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
»Splošna deklaracija človekovih pravic je nastala pred 75 leti iz pepela druge svetovne vojne. Bistvo deklaracije je univerzalno priznanje, da imajo vsi ljudje pravice in temeljne svoboščine. Medtem ko je globalna dinamika moči v kaosu, v boju ne smemo izgubiti človekovih pravic. Te morajo postati naše vodilo, ko se svet znajde v vse bolj nestanovitnem in nevarnem okolju. Ne smemo čakati in izgubiti tega boja.«
Dvojna merila, ki utirajo pot nadaljnjim zlorabam
Ruska invazija na Ukrajino je sprožila eno najhujših evropskih humanitarnih kriz in izrednih razmer na področju človekovih pravic v novejši zgodovini. Konflikt ni povzročil le množičnega razseljevanja, vojnih zločinov ter globalne energetske in prehrambene negotovosti, temveč je sprožil tudi srhljivo grožnjo jedrske vojne.
Odziv je bil hiter, Zahod je uvedel gospodarske sankcije proti Moskvi, Kijevu poslal vojaško pomoč, Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini, Generalna skupščina ZN pa je glasovala za obsodbo ruske invazije kot dejanja agresije. Oster odziv smo pozdravili, a je v velikem nasprotju s prejšnjimi odzivi na množične kršitve s strani Rusije in ostalih. Obstoječi odzivi na konflikte na primer v Etiopiji in Mjanmarju pa so ob tem vredni pomilovanja.
Če bi sistem deloval tako, da bi morala Rusija odgovarjati za svoje dokumentirane zločine v Čečeniji in Siriji, bi bilo morda rešenih na tisoče življenj, takrat in zdaj, v Ukrajini in drugod. Namesto tega imamo še več trpljenja in opustošenja.
Agnès Callamard
Neusmiljeno zatiranje drugače mislečih
V Rusiji so bili v letu 2022 disidenti privedeni pred sodišče, oblasti pa so zaprle številne medijske hiše zgolj zaradi omembe vojne v Ukrajini. Novinarji_ke so bili zaprti_e v Afganistanu, Etiopiji, Mjanmaru, Rusiji, Belorusiji in na desetinah drugih držav po svetu, kjer so divjali konflikti.
V Avstraliji, Indiji, Indoneziji in Združenem kraljestvu so oblasti sprejele novo zakonodajo, ki uvaja omejitve demonstracij, medtem ko je Šrilanka uporabila izredna pooblastila, da bi omejila množične proteste proti naraščajoči gospodarski krizi. Zakon Združenega kraljestva daje policistom široka pooblastila, vključno z možnostjo prepovedi hrupnih protestov, ki spodkopavajo svobodo izražanja in mirnega zbiranja.
Oblasti so uporabljale tehnologijo kot orožje za utišanje in preprečevanje javnih zbiranj.
Iranske oblasti so se na množični upor proti desetletja trajajočem zatiranju odzvale z nezakonito uporabo sile, pravim strelivom, solzivcem in nasiljem. Ubitih je bilo na stotine ljudi, vključno z desetinami otrok. Decembra so perujske varnostne sile uporabile nezakonito silo, zlasti proti staroselskim ljudstvom, da bi zadušile proteste med politično krizo, ki je sledila odstavitvi nekdanjega predsednika Castilla. Novinarji_ke, zagovorniki_ce človekovih pravic in politična opozicija so se prav tako soočali z represijo, tudi v Zimbabveju in Mozambiku.
Največje breme nosijo ženske
Zatiranje nestrinjanja in nedosledni pristopi k človekovim pravicam so močno vplivali tudi na pravice žensk.
Vrhovno sodišče ZDA je razveljavilo dolgotrajno ustavno jamstvo pravice do splava, ki ogroža druge človekove pravice, vključno s pravico do življenja, zdravja, zasebnosti, varnosti in nediskriminacije milijonov žensk, deklet in ljudi, ki lahko zanosijo.
Do konca leta 2022 je več ameriških zveznih držav sprejelo zakone za prepoved ali omejitev dostopa do splava, medtem ko so bili aktivisti_ke na Poljskem preganjani_e zaradi pomoči ženskam pri dostopu do tablet za splav.
Staroselske prebivalke v ZDA se še naprej soočajo z nesorazmerno visokim številom posilstev in drugimi oblikami spolnega nasilja. V Pakistanu so poročali o odmevnih umorih žensk, ki so jih zagrešili njihovi družinski člani, kljub temu pa parlament ni sprejel zakonodaje o nasilju v družini, ki je bila v obravnavi od leta 2021. V Indiji je nasilje nad staroselskimi ženskami iz skupnosti dalitov in adivasijev, med drugimi kazniva dejanja iz sovraštva na podlagi kastnega sistema, ostalo nekaznovano.
Afganistan je bil zaradi številnih odlokov, ki so jih izdali talibani, priča posebno velikemu poslabšanju pravic žensk in deklet do osebne avtonomije, izobraževanja, dela in dostopa do javnih prostorov. V Iranu je moralna policija nasilno aretirala Mahso (Zhina) Amini, ker je pod njeno naglavno ruto kazala pramene las. Nekaj dni kasneje je umrla v priporu; to dokazujejo verodostojna poročila o mučenju, kar je sprožilo proteste po vsej državi. V njih je bilo ranjenih, aretiranih in ubitih veliko žensk in deklet.
Države so lačne nadzora nad telesi žensk in deklet, njihove spolnosti in njihovih življenj. To za seboj pušča strašno dediščino nasilja, zatiranja in zmanjšanega potenciala.
Agnès Callamard
Globalne statistike za 2022*
- 54 % držav je nezakonito uporabilo silo proti miroljubnim protestnicam_kom.
- 22 % držav je proti proti protestnicam_kom uporabilo smrtonosno orožje.
- 20 % držav je napotilo vojsko spremljati proteste.
- 51 % držav je samovoljno aretiralo protestnike_ce.
- 49 % držav je samovoljno pridržalo zagovornice_ki človekovih pravic.
- 24 % držav je izvedlo zunajsodne usmrtitve.
- 14 % držav je aretiralo ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti ali spolne identitete.
- 60 % držav je uporabljalo slabo ravnanje, ki je v mnogih primerih pomenilo mučenje.
- 13 % držav je zagrešilo zločine proti človeštvu ali vojne zločine.
* Na podlagi opazovanja Amnesty International.
