Mirni protesti so nujni, temeljni vidik svobodno delujočih in demokratičnih družb. Svoboda zbiranja je integralno povezano tudi s svobodo izražanja.

Pravici do svobode zbiranja in svobode izražanja sta integralno prepleteni. Evropsko sodišče za človekove pravice je prepoznalo, da med njima ni jasne ločnice in je nekatere oblike protesta obravnavalo kot izvrševanje pravice do svobode izražanja. Kot pojasnjuje Posebni poročevalec ZN za pravico do svobode mnenja in izražanja, je pravica do svobode izražanja tudi kolektivna pravica. Nujno je omogočiti skupno sporočanje stališč in zahtev, kar se nanaša tudi na različne oblike množičnih demonstracij.

V slovenski Amnesty smo generalnega direktorja policije Antona Travnerja pozvali, naj nemudoma preišče dogajanje na protestu v petek, 12. junija, pred poslopjem Državnega zbora RS, glede katerega vsaj dve osebi zatrjujeta prekoračitev policijskih pooblastil. Gre za pomembno vprašanje, ki zadeva strokovno, sorazmerno in zakonito uporabo pooblastil in prisilnih sredstev, zato je nujna celovita preiskava od pričetka postopka s prekoračitvijo ograjenega dela protesta do konca postopka. 

Predsednika vlade smo pozvali, naj se preneha izvajati splošna prepoved javnega zbiranja z namenom izražanja pravice do svobode govora in s tem protesta.

V slovenski Amnesty smo predsedniku vlade Janezu Janši poslali sklop predlogov, priporočil in pozivov glede ukrepanja oblasti v boju s pandemijo COVID-19.

Obtožbe vohunjenja so zastrašujoč signal za ljudi, ki se ukvarjajo z novinarstvom in objavljanjem informacij. V Amnesty smo sprožili globalno peticijo, s katero ZDA pozivamo k umiku obtožb: www.amnesty.si/assange-peticija.