Medtem ko so vse oči uprte v izvajanje nedavno sprejetega dogovora med EU in Turčijo, Amnesty International v danes izdanem poročilu opozarja, da obstaja nevarnost, da bo stiska več kot 46.000 beguncev in migrantov, ki so po vsej celinski Grčiji ujeti v slabih razmerah, pozabljena.
Poročilo z naslovom Ujeti v Grčiji: Begunska kriza, ki bi se ji lahko izognili (Trapped in Greece: an avoidable refugee crisis) govori o situaciji beguncev in migrantov – večina med njimi so ženske in otroci –, ki so po popolnem zaprtju makedonske meje 7. marca ostali ujeti v celinski Grčiji.
“Odločitev o zaprtju zahodnobalkanske poti je povzročila, da je več kot 46.000 beguncev in migrantov ostalo v Grčiji v groznih razmerah ter v stanju nenehnega strahu in negotovosti,” je dejal John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo in osrednjo Azijo.
“Države EU so le še poslabšale krizo, s tem ko niso odločno ukrepale in priskočile na pomoč pri premestitvi desettisočih prosilcev za azil, ki so ujeti v Grčiji, med katerimi je večina žensk in otrok. Če voditelji držav članic EU ne bodo hitro ukrepali in izpolnili obljub o premestitvah ter izboljšali okoliščin za ujete begunce in migrante, bodo soočeni s humanitarno katastrofo, ki so jo ustvarili sami.”
Od 66.400 prosilcev za azil, ki bi jih po obljubah, danih septembra 2015, druge države EU premestile iz Grčije, jih je po informacijah, ki jih je Evropska komisija objavila 12. aprila, premeščenih le 615.
V številnih od 31 začasnih nastanitvenih centrov, ustanovljenih v Grčiji, so razmere neustrezne. Centri, ki jih je Grčija postavila z znatno pomočjo EU, so hudo prezasedeni, ne omogočajo zasebnosti, v njih ni ogrevanja, tudi sanitarij je premalo.
“Razmere tu niso dobre, spimo na tleh, naše odeje je premočila voda. Kopalnic ni. Zaradi tega ljudje zbolevajo,” je v začasnem zbirnem centru v Idomeniju Amnesty International povedala Sirka v devetem mesecu nosečnosti.
“Zmeda je popolna – tu ni ničesar … vsi spijo na tleh dvorane starega terminala. Še osnovnih stvari nimamo. Stranišče je, a je tako umazano! Jaz tu ne spim – preveč smrdi,” je Amnesty International povedal prosilec za azil iz Afganistana, ki je nastanjen v začasnem nastanitvenem centru na neuporabljenem letališču Elliniko zunaj Aten.
V neformalnem kampu v pirejskem pristanišču pri Atenah je dnevno nastanjenih med 3000 in 5000 ljudi, ki jim le nekaj osnovnih storitev zagotavljajo prostovoljci, nekaj humanitarnih organizacij in pristaniške oblasti.
Mnogi od beguncev in migrantov, s katerimi se je Amnesty International pogovarjala med dvema raziskovalnima obiskoma med 8. februarjem in 13. marcem 2016, so upali, da bodo lahko nadaljevali pot proti zahodni Evropi in se tam pridružili svojim družinskim članom. Večina od njih je imela malo informacij o tem, kakšne so njihove možnosti, potem ko je Makedonija zaprla mejni prehod.
“Zakaj nas ne spustijo? Želijo, da tu umremo?” je spraševal 70-letni par iz Aleppa v Siriji, ki je šotoril v Idomeniju. “Mraz je, živimo pa drug na drugem.”
Poleg problema pomanjkanja informacij o njihovih pravicah v Grčiji, nas skrbi, da so begunci in migranti, ki so posebej ranljivi, ostali neopaženi. so povedale, da se niso počutile varno oziroma da so se v nekaterih namestitvenih centrih počutile v nevarnosti, da jih bodo moški zlorabili. Amnesty International se je pogovarjala tudi z otroki brez spremstva odraslih, ki so bili tudi do 15 dni zaprti na policijskih postajah, preden so bili premeščeni v zavetišča za otroke.
Amnesty International Grčijo poziva, naj nemudoma izboljša svoj azilni sistem in vsem, ki so ujeti v državi, zagotovi dostop do učinkovite zaščite. Kot prioriteto si mora zastaviti postavitev mehanizma za sistematično zagotavljanje informacij in odkrivanje posameznikov s posebnimi potrebami.
Zakaj nas ne spustijo? Želijo, da tu umremo?
70-letni par iz Aleppa v Siriji
Medtem ko morajo države članice EU še naprej podpirati Grčijo, da bo ta lahko primerno sprejela nove prihajajoče prosilce za azil, morajo hkrati tudi nujno prosilce za azil iz Grčije sprejeti v svoje države. To mora vključevati hitro premestitev večjega števila prosilcev za azil prek obstoječe nujne EU sheme za premestitve.