21. Festival dokumentarnega filma, 11. nagrada Amnesty International, 5 tekmovalnih filmov in 1 zmagovalni
21. Festival dokumentarnega filma je v organizaciji Cankarjevega doma potekal med 13. in 21. marcem 2019.
Naša tričlanska žirija (Kristina Božič, Irena Butoln in Oksana Sarkisova) je enajstič razglasila najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic. Odločila se je za madžarski film Zasužnjena ženska (kliknite za utemeljitev).
Tekmovalni filmi
Žirija je izbirala med temi dokumentarci:
- Zasužnjena ženska (r. Bernadett Tuza-Ritter)
- Ženski užitki (r. Barbara Miller)
- Kaj boš storil, ko bo šel svet k vragu? (r. Roberto Minervini)
- Džamilina ljubezen (r. Aminatou Echard)
- Pariz je praznik – Film v 18. valovih (r. Sylvain George)
Vabljeni tudi na strokovni seminar Moč filma in človekove pravice
V okviru FDF je Motovila organizirala strokovni seminar MEDIA Moč filma in človekove pravice (podnaslov: Uspehi MEDIA v sodobni madžarski dokumentaristiki), na katerem je predavala tudi naša žirantka Oksana Sarkisova, ki je sicer direktorica Mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti. Njeno predavanje je ponudilo analizo različnih dokumentarnih filmov o vprašanjih človekovih pravic (15. marec ob 16. uri).
Dan prej, 14. marca, je na seminarju na programu študija primera filma Zasužnjena ženska s producentko tega filma Julianno Ugrin in Adamom Paszternakom iz Centra Ustvarjalna Evropa na Madžarskem.
Kliknite tukaj za več informacij.
Več o žiriji
| Kristina Božič | Irena Butoln | Oksana Sarkisova |
Kristina Božič je po poklicu je novinarka. Želja po pripovedovanju zgodb posameznikov z vseh delov sveta se je prepletla s študijem o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah. Že trinajsto leto piše o ljudeh, ki vztrajajo v svojih aktivnostih, da bi dosegli večjo pravičnost in spoštovanje človekovih pravic; tako na ulicah kot na delovnih mestih, v lokalnih in globalnih bojih. Trenutno dela kot novinarka pri časopisu Večer.
Irena Butoln je upokojenka z diplomo iz germanistike, ki svoj čas zapolnjuje s številnimi prostovoljnimi aktivnostmi, med drugim že nekaj let na ljubljanskem Dnevnem centru aktivnosti za starejše –Gosposvetska poučuje nemščino. Dlje časa je bila tudi prostovoljka Unicefa. Neguje ljubezen do potovanj ter odkrivanja drugih dežel in navad, med hobiji izpostavlja umetniške vidike: ples, film, knjige, pa tudi gledališče. Trenutno jo lahko vidite tudi na odru, saj sodeluje pri projektu raziskave položaja starostnikov v Sloveniji pod vodstvom Hane Vodeb in režiserja Tina Grabnarja v predstavi Starci Gledališča Glej.
Oksana Sarkisova je direktorica Mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti, raziskovalka na Blinken OSA Archive in soustanoviteljica platforme za vizualne študije na Srednjeevropski univerzi (CEU). Raziskuje področje filmske zgodovine, sodobne ruske in vzhodnoevropske kinematografije ter amaterske fotografije. Na CEU predava vizualno teorijo, politiko spomina, dokumentarni film in človekove pravice ter ustvarjanje dokumentarnih filmov za zgodovinarje. Poleg tega je vodila poletni šoli Documentary Cinema in the Digital Century (2013) in Screened Memories: Historical Narratives and Contemporary Visual Culture (2016), kot mentorica je sodelovala na delavnicah Kino brez meja, Caucadoc in na Poletni šoli o filmu in človekovih pravicah v Galwayju ter bila članica žirij na mednarodnih filmskih festivalih v Nürembergu, Kijevu, Zagrebu, Varšavi, Tbilisiju in Benetkah.
V pričakovanju ponovnega nastavljanja ogledala družbi
“V sodobnem svetu, zaznamovanem s hitrim komuniciranjem, ne glede na to, ali z besedami, slikami ali posnetki, je zavzemanje ustvarjalcev dokumentarnih filmov posebno dragoceno. Odsev v zrcalu, ki ga ponujajo njihova dela, ni nujno všečen in vsekakor ga ni mogoče z očesom zajeti in v glavi “obdelati” na hitro. Je pa resničen. Terja nekaj prizadevanja: sili v razmislek in hkrati vzbuja (močna) čustva. Informacije, ki jih sicer lahko preberemo v poročilih organizacij za človekove pravice, kot je Amnesty, dokumentarni filmi s tega področja “oživljajo”.
Če je filmski ustvarjalec Robert Altman v snemanju filmov videl “priložnost živeti številna življenja”, bi torej za dokumentarne filme s temo človekovih pravic lahko trdili še več: da imajo možnost spreminjanja, celo reševanja življenj. Podobno kot vsi mi drugi zagovorniki človekovih pravic namreč dokumentarci na to temo pogosto razkrivajo, kar bi kršitelji želeli, da ostane skrito. Ko so kršitve razgaljene na številne mogoče načine – skozi ugotovitve organizacij za človekove pravice, novinarske prispevke, na knjižnih straneh … ter, navsezadnje, skozi oko filmske kamere, se lahko boj za njihovo odpravo začne, dobi nov zalet ali vztraja naprej”, je med drugim zapisala v uvodniku k festivalu direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel.
Zakaj Amnesty sodeluje na filmskih festivalih?
Amnesty International po vsem svetu sodeluje na različnih festival ali pa organizira svoje, na katerih s podelitvijo nagrad opozarjamo širšo javnost na človekove pravice. Ustvarjalci filmov z izbiro teh tematik posredno krepijo znanje o človekovih pravicah, strpnost in večje razumevanje za soljudi. Filmi o človekovih pravicah namreč odsevajo stanje v družbi, informirajo in ponujajo razumevanje ravnanja posameznika. Številni dajo glas nemočnim in odrinjenim na družbeni rob ter s tem prispevajo k izboljšanju njihovega položaja.
In ravno med dokumentarnimi filmi na FDF je veliko takšnih s tematiko človekovih pravic. Zajemajo namreč iz resničnega življenja, v tem pa nastopamo ljudje z našimi pravicami. In veliko je takih, ki v filmu življenja nastopajo v vlogi žrtev kršitev.
Sodelovanje Amnesty International Slovenije s Cankarjevim domom pri filmskih festivalih sega v leto 2005, ko je mednarodna žirija AIS prvič podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na ljubljanskem filmskem festivalu LIFF. Leta 2008 pa smo ocenjevanje filmov z vidika človekovih pravic prenesli na Festival dokumentarnega filma, ki vsako leto v Cankarjevem domu poteka marca.
Pretekli zmagovalci
- 2009: Dediči, režiser Eguenio Polgovsky
- 2010: Krvno sorodstvo, režiserka Noa Ben Hagai
- 2011: Prodali so me za 50 ovac, režiser Nima Sarvestani
- 2012: skupno Barzak, režiser Mantas Kvedaravicius, in Posebni let, režiser Fernand Melgar
- 2013: Sladka ladja, režiser Daniel Vicari
- 2014: Vrnitev v Homs, režiser Talal Derki
- 2015: Goli otok, režiserka Tiha K. Gudac
- 2016: Cenzurirani glasovi, režiserka Mor Loushy
- 2017: Nisem tvoj zamorec, režiser Raoul Peck
- 2018: O očetih in sinovih, režiser Talal Derki