Nagrada 19. FDF filmu Nisem tvoj zamorec

Zmagovalni film na 19. Festivalu dokumentarnega filma je Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro) režiserja Raoula Pecka. Žirija – sestavljali so jo Martička Božilova, Tiha K. Gudac in Joe Oklikah – je v utemeljitvi svojo odločitev obrazložila: “V osupljivi upodobitvi avtor uspešno premosti vrzel med zgodovinskimi okoliščinami in njihovo sodobno aktualnostjo. Z uporabo celovite filmske strukture predstavi eno največjih še trajajočih bitk za človekove pravice, obenem pa zasnuje zgodbo s presunljivo močjo nagovarjanja občinstva.”

Žirija je posebno omembo namenila filmu Globina dva režiserja Ognjena Glavonića: “Za režiserjev pogum, izvirno delo in učinkovito oblikovanje eterične, moreče stvarnosti, ki še daje slutiti svoje otipljivo obstajanje.”

Podelili smo tudi nagrado mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki so sodelovali_e na 4. natečaju za kratki dokumentarni film na temo človekovih pravic. Žirija- sestavljali so jo Miha Hočevar, Marina Katalenić in Samo Selimović – je nagradila film Prižgali smo lučko, ki so ga posneli učenke in učenci Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja. Film govori o pravici vseh ljudi do hrane, ki izhaja iz 25. člena Splošne deklaracije človekovih pravic in predstavi trud učencev in učiteljev, da bi to pravico lahko uživali čisto vsi, tako na šoli, kot izven nje.

Več o nagrajenih filmih in zaključni prireditvi festivala.

Tudi letos pet tekmovalnih filmov, izbor najboljšega kratkega dokumentarnega filma in brezplačna projekcija za mlade

Amnesty International Slovenije bo tudi na 19.Festivalu dokumentarnega filma sodelovala s svojimi (bolj ali manj) tradicionalnimi vsebinami: razglasili bomo najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic, nagradili bomo mlade filmske ustvarjalce, mladim pa bomo omogočili brezplačen ogled filma.

Tudi letos se za nagrado Amnesty International Slovenije poteguje pet dokumentarnih filmov, kateri od filmov pa najbolj prepričljivo obravnava človekove pravice pa bo odločila strokovna žirija, ki jo sestavljajo Martichka Bozhilova, Tiha K. Gudac in Joe Oklikah.

V četrtek, 16. marca, pripravljamo posebno brezplačno projekcijo filma I Am Not Your Negro, kamor smo povabili šole in druge organizacije, ki delajo z mladimi. Vas zanima? Dodatne informacije in prijave na tej povezavi.

Tekmovalni filmi

V tekmovalni sekciji se bo za nagrado Amnesty International Slovenije potegovalo pet filmov.

Globina dva (Dubina dva/Depth Two), r. Ognjen Glavonić

Globina dva je v podobah simboličen, v besedah pa brutalno nazoren in pretresljiv film o pobojih albanskega civilnega prebivalstva med nemiri na Kosovu spomladi 1999. Glavonić s povečini dolgimi statičnimi prizori ilustrira izpovedi številnih ljudi, ki so bili vpleteni v poboje ali so po ukazu oblasti in policije trupla s hladilnimi tovornjaki za meso prevažali na odročne predele po vsej Srbiji. Poleg njih slika tudi sorodnike žrtev, ki so po čudežu preživeli klavnico, ter naključne pričevalce, ki so odkrivali odvržena trupla. Z enim takšnih pričevanj se film tudi začne: možakar je v Donavi ob romunski meji odkril prevrnjen tovornjak, v njem pa potem več kot petdeset trupel. Pretresljiv dokument in potrditev krutega dejstva, da se v osrčju Evrope genocid ni ponovil zgolj s Srebrenico.

Na sporedu:

• v četrtek, 16. 3., ob 21.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v sredo, 22. 3., ob 20.00 v dvorani Slovenske kinoteke.

Mašine (Machines), r. Rahul Jain

Prikaz slabih delovnih razmer v indijski tekstilni industriji, »smrt delavca« v slabo razvitem tretjem svetu, kjer ljudje zapuščajo družine na podeželju in odhajajo s trebuhom za kruhom v mesta, da bi z mizerno mezdo skušali preživeti sebe in bližnje. Osupljiv vizualni spektakel barvitih tkanin režiser kontrastira s sivino in rutino dvanajsturnega delovnika. Obenem primerja filozofiji lastnika in delavca: prvi s ciničnim nasmeškom razlaga, da delovno silo plačuje ravno toliko, da za silo preživi in da – za silo sit – preklinja tovarno (in lastnika), drugi ima zadoščenje v spoznanju, da bo tudi lastnik nekega dne umrl in da bo šel na oni svet brez nagrabljenega bogastva.

Na sporedu:

• v soboto, 18. 3., ob 17:30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v torek, 21. 3., ob 21:30 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Nisem tvoj zamorec (I Am Not Your Negro), r. Raoul Peck

Dokumentarec o zgodovini rasizma v ZDA, ki jo je pesnik, pisatelj in družbeni kritik James Baldwin (1924–87) konec sedemdesetih let nameraval obdelati v knjigi Remember This House, vendar je nikoli ni dokončal. V njej je želel srdito obračunati z ameriškim belim suprematizmom, vezno tkivo naj bi bilo Baldwinovo prijateljstvo s tremi aktivisti, ki so končali pod streli atentatorjev; leta 1963 Medgar Evers (umorjen), 1965 Malcolm X in 1968 Martin Luther King Jr. Raoul Peck je za film uporabil Baldwinovo izvirno besedilo in številne arhivske posnetke njegovih nastopov, v katerih je zgovorno razlagal načela ideološkega populizma in sistematičnega nasilja nad temnopolto populacijo, ki danes ne le da ni izkoreninjeno, temveč je poudarjeno, kar potrjujejo izgredi v Fergusonu in drugod, vse med predsedovanjem Baracka Obame.

Na sporedu:

• v petek, 17. 3., ob 21:15 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v ponedeljek, 20. 3., ob 19:15 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Prazna soba (La chambre vide), r. Jasna Krajinovič

Portret belgijske muslimanke Salihe, matere štirih otrok, katere devetnajstletni sin je leta 2013 v imenu Islamske države odšel v vojno s Sirijo in tam kmalu tudi umrl. Svoje namere ni zaupal nikomur. Zdaj se Saliha skupaj s še številnimi starši bori za pravico, da bi bila sinova smrt uradno priznana in da bi lahko primerno žalovala. Evropski zakoni ne razumejo oziroma nočejo razumeti staršev mladeničev, ki odidejo pod močnim ideološkim vplivom v boj za džihad; za njih so bili ti ljudje sami krivi, »da so se šli iz neumnosti vojskovat,« čeprav gre v resnici za dobro organizirano mrežo islamskih skrajnežev, ki »ugrabljajo« mladino in jo z lažno propagando in obljubami novačijo za sveto vojno.

Na sporedu:

• v sredo, 15. 3., ob 17:00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma (po projekciji pogovor z režiserko),
• v četrtek, 16. 3., ob 19:00 v Kinodvoru (po projekciji pogovor z režiserko),
• v petek, 17. 3., ob 20:00 v Kinu Metropol v Celju.

Viharna dežela (Tempestad), r. Tatiana Huezo

Podoba sodobne Mehike, zaznamovane z nasiljem kartelov in trgovanjem z belim blagom, v pričevanjih žensk, mučenih, ponižanih in izkoriščanih. Miriam so nekega dne aretirali in ji naprtili obtožbo trgovanja z ilegalci; plačala je za grehe drugih in za leto dni končala v zanikrnem zaporu pod vodstvom lokalnega kartela. Da je ostala pri življenju, je morala njena družina redno plačevati »preživnino« in trpeti ponižanja. Adeli so po drugi strani pred desetimi leti ugrabili hčer, ki je ni več videla. Grozljive zgodbe skorumpirane Mehike, kjer vlada in karteli bijejo vojno brez konca, so kontrastirane s poetičnimi prizori narave in vsakdanjega življenja.

Na sporedu:

• v četrtek, 16. 3., ob 19:00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v torek, 21. 3., ob 21:00 v Kinodvoru.

Mednarodna žirija

Zmagovalni film bo tudi tokrat izbirala mednarodna tričlanska komisija, ki jo sestavljajo:

Martichka Bozhilova

Od leta 1999 je poslovna direktorica produkcijskega podjetja Agitprop. Je producentka nagrajenih filmov, ki sodobno bolgarsko kinematografijo zastopajo na najvidnejših festivalih sveta: Cannes, Berlin, Sundance, Toronto, Pusan, Tribeca, IDFA itd. Leta 2006 je prejela nagrado trailblazer za mednarodno pionirstvo v kreativnosti, inovaciji, izvirnosti in prelomnosti dokumentarnega filma. Nagrado je zasnoval Robert Redford v okviru svoje tv-mreže Sundance Channel na konferenci dokumentarnega filma MIPDOC v Cannesu. Je direktorica Balkanskega dokumentarnega centra (BDC) za podporo ustvarjalcem dokumentarnega filma z Balkana, ambasadorka Evropske dokumentarne mreže (EDN) ter članica njenega izvršnega odbora in predavateljica na različnih delavnicah dokumentarnega filma.

Tiha K. Gudac

Hrvaška filmska producentka in režiserka je opravila bolonjska magisterija na Univerzi v Zagrebu, in sicer na Akademiji za igro iz filmske produkcije, na dodiplomski šoli za poslovno ekonomijo pa iz marketinga. Samostojno je bila producentka nagrajenih kratkih dokumentarnih in igranih filmov ter je sodelovala v ekipah igranih, animiranih in dokumentarnih filmov ter reklam. Kot filmska režiserka je debitirala z dokumentarnim filmom Goli otok, ki je bil večkrat nagrajen na mednarodnih festivalih, med drugimi je osvojil nagrado Amnesty International Slovenije na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani leta 2015. Trenutno deluje predvsem kot režiserka in piska dokumentarnih ter producentka igranih in dokumentarnih filmov.

Joe Oklikah

Rojen je bil v Londonu, kjer se je tudi izobrazil za tehniškega risarja na sistemih CAD (computer aided design). Potem ko je živel in delal v škotskem višavju, je ugotovil, da je bolj srečen v mirnejšem, naravnem okolju. Tako se je leta 2011 z ženo in hčerkicama preselil v Slovenijo ter začel novo življenje v novi kulturi. Na inštitutu SAE v Ljubljani si je pridobil izobrazbo avdio inženirja. Dela kot prostovoljec v Amnesty International Slovenije in drugih organizacijah. Ker je angleščina njegov materni jezik, dela v Sloveniji tudi kot korektor in prevajalec. Trenutno mu največ pomenita skrb za družino in vzgoja otrok.

Spremljevalni program

Projekcije filmov iz različnih sekcij bodo popestrili s spremljevalnim programom. V Amnesty priporočamo:

• Ogled filma Otroci gospe Kiet 17. 3. ob 19:15 v Cankarjevem domu in 19. 3. ob 11:00 v Kinodvoru.
• Pogovor z avtorjem knjižne predloge, po kateri je bil posnet film Vojska v senci o sodobni trgovini z orožjem, Andrewom Feinsteinom. Projekcija filma bo 19. 3. ob 18:45 v Kosovelovi dvorani in 20. 3. ob 17:00 v Kinodvoru.
• Pogovor z dr. Marto Macedoni Lukšič, strokovnjakinjo za avtizem, po projekciji filma Normalen avtistični film 20. 3. ob 17:00 v Kosovelovi dvorani.

Uvodnik direktorice za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenije Metke Naglič:

Štiri minute zadostujejo …

V Amnesty International Poljska so lani v sodelovanju z oglaševalsko agencijo DDB&tribal Varšava naredili eksperiment. Skupaj so posadili dvojice ljudi in jim naročili, naj si štiri minute zrejo v oči. Seveda je »kaveljc«. Eden v paru je bil begunka ali begunec, na drugi strani pa evropski otroci, ženske in moški. Tako so preizkusili idejo psihologa Arthurja Arona, da štiri minute očesnega stika zbliža ljudi bolj kot karkoli drugega.

Kar so ujele kamere, je resnično ganljivo.

Sprva sramežljivi nasmeški postajajo širši. Roka najde roko. Komplimenti so izrečeni s pogledom in kretnjami. Skupaj točijo solze. A usta se razlezejo tudi v prešeren smeh. Topel stisk rok, tudi objem, je neizogiben. Kot tudi igra otrok.

Ob videu me vedno znova premagajo solze. Nisem edina. Ko smo ga prvič gledali v pisarni slovenske Amnesty, smo si skoraj v zadregi »zaupali«: »A veš, so mi kar solze pritekle …« Kolegica iz poljske Amnesty je nedavno povedala, da več kot leto po objavi posnetka še vedno vsaj tedensko dobiva prošnje za predvajanje. Milijoni so si ga ogledali in delili. Da, gibljive slike se nas znajo zelo dotakniti.

Tako in drugače se nas bodo dotaknili tudi filmi po izboru programskega direktorja za festivalski teden, ki bo znova obogatil marčevsko filmsko ponudbo. Številni bodo obravnavali tudi človekove pravice, te so »hvaležna« tema za (angažirane) dokumentarce, še zlasti v teh časih.

Takoj ko to zapišem, me postane malo sram egocentrične zaverovanosti v lastno dobo. Če ne segam preveč v zgodovino, ampak zgolj v drugo polovico 20. in začetek 21. stoletja – sicer čas, ko je intenzivno rasel in se razvijal mednarodni sistem varstva človekovih pravic – so bile (takrat) številne človekove pravice težko izbojevane. Širjenje »upravičencev« – od žensk prek temnopoltih do gejev, lezbijk, biseksualnih in transseksualnih oseb – je (bilo) vedno znova napor in velikokrat gibanje naprej po milimetrih in občasno strmoglavljenje nazaj za cele metre. Še danes je.

Že od leta 1987 pokojni James A. Baldwin, po katerega zgodbi je bil posnet film I am not your negro, ki si ga lahko ogledate na FDF, je denimo dejal: »Če si v tej državi črnec in vsaj približno ozaveščen, si ves čas besen.« Verjetno tako tudi danes, trideset let po njegovi smrti, občutijo številni Afroameričani, o čemer priča tudi gibanje Black lives matter. Kako žalostno, da potrebujemo gibanje s takim sloganom.

Življenje ljudi je pomembno. Življenje beguncev. Življenje muslimanov. Življenje gejev. Življenje revnih. Življenje odrinjenih na rob …

In zato tudi letos, kot vsakič, ko vas nagovorimo, vabimo, da svoja čustva podpore človekovim pravicam in jeze zaradi nepravičnosti usmerite v akcijo. Pridružite se nam – na naši spletni strani www.amnesty.si vedno najdete številne možnosti, da naredite kaj dobrega za ta naš skupni svet.

Žal ne moremo ljudi, ki sprejemajo odločitve na ravni politike, posaditi za štiri minute, naj zrejo v oči tistih, katerih dostojanstvo in človekove pravice bodo njihove odločitve poteptale. Lahko pa jim gledamo čez rame in kličemo na odgovornost. Brez tega počnejo slabe stvari tudi v našem imenu!

Zakaj Amnesty sodeluje na filmskih festivalih?

Amnesty International po vsem svetu sodeluje na različnih festival ali pa organizira svoje, na katerih s podelitvijo nagrad opozarjamo širšo javnost na človekove pravice. Ustvarjalci filmov z izbiro teh tematik posredno krepijo znanje o človekovih pravicah, strpnost in večje razumevanje za soljudi. Filmi o človekovih pravicah namreč odsevajo stanje v družbi, informirajo in ponujajo razumevanje ravnanja posameznika. Številni dajo glas nemočnim in odrinjenim na družbeni rob ter s tem prispevajo k izboljšanju njihovega položaja.

In ravno med dokumentarnimi filmi na FDF je veliko takšnih s tematiko človekovih pravic. Zajemajo namreč iz resničnega življenja, v tem pa nastopamo ljudje z našimi pravicami. In veliko je takih, ki v filmu življenja nastopajo v vlogi žrtev kršitev.

Sodelovanje Amnesty International Slovenije s Cankarjevim domom pri filmskih festivalih sega v leto 2005, ko je mednarodna žirija AIS prvič podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na ljubljanskem filmskem festivalu LIFF. Leta 2008 pa smo ocenjevanje filmov z vidika človekovih pravic prenesli na Festival dokumentarnega filma, ki vsako leto v Cankarjevem domu poteka marca.

Pretekli zmagovalci

• 2009: Dediči, režiser Eguenio Polgovsky 
• 2010: Krvno sorodstvo, režiserka Noa Ben Hagai
• 2011: Prodali so me za 50 ovac, režiser Nima Sarvestani
• 2012: skupno Barzak, režiser Mantas Kvedaravicius, in Posebni let, režiser Fernand Melgar
• 2013: Sladka ladja, režiser Daniel Vicari
• 2014: Vrnitev v Homs, režiser Talal Derki
• 2015: Goli otok, režiserka Tiha K. Gudac
• 2016: Cenzurirani glasovi, režiserka Mor Loushy