Žirija nagradila Cenzurirane glasove

Žirija 18. Festivala dokumentarnega filma je nagrado Amnesty International Slovenije podelila filmu Cenzurirani glasovi, filmu Megla Srebrenice pa je namenila posebno omembo.

Podrobnosti o nagrajenem filmu ter utrinke z zaključne priredtive najdete tu.

Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic

Festival dokumentarnega filma bo letos dosegel polnoletnost. Ponosni smo, da bomo tudi na 18. izvedbi festivala sodelovali z razglasitvijo najboljšega dokumentarnega filma na temo človekovih pravic, ponovno pa bomo nagradili tudi mlade filmske ustvarjalce.

Tudi letos se za nagrado Amnesty International Slovenije poteguje pet dokumentarnih filmov, kateri od filmov pa najbolj prepričljivo obravnava človekove pravice pa bo odločila strokovna žirija, ki jo sestavljajo Zlata Filipović, Urša Menart in Dragana T. Trivundža.

Zlata Filipović je slovenski javnosti najbolj znana kot avtorica knjige Zlatin dnevnik, sicer pa je tudi begunka iz Sarajeva, filmska ustvarjalka, aktivistka za človekove pravice in še marsikaj … Spoznajte jo v petek, 11. marca, ob 12.10 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (predavalnica 2), kot uvod pa vabljeni k branju njene kratke predstavitve.

Prelistajte programsko knjižico festivala in obiščite spletno stran festivala, kjer lahko kupite tudi vstopnice.

Tekmovalni filmi

V tekmovalni sekciji se bo za nagrado Amnesty International Slovenije potegovalo pet filmov:

• Sonita (Sonita), režija Rokhsareh Ghaem Maghami

Sonita, osemnajstletna Afganistanka, je pred leti prebežala iz domovine in se nastanila v Iranu. Zdaj živi za glasbo, piše pesmi, rada bi se uveljavila kot raperska ustvarjalka. Ampak kako naj se uveljavi v družbi, v kateri ženskam ni dovoljeno peti? Nihče noče posneti njenih pesmi, ker se bojijo ukrepov iranske države. Povrh vsega je Sonita v Iranu nelegalno, in da je mera polna, ponjo iz Kabula pride mama, da jo odpelje domov in proda njenemu izbranemu možu. Sonita, ki naj bi jo starši »prodali« za devet tisoč dolarjev, se namerava upreti njihovi nameri. Po prvem objavljenem videospotu na YouTubu glas o njeni uporniški glasbi pride do ZDA, kjer bi Sonita morda lahko dobila štipendijo; a za štipendijo potrebuje vizo, za vizo pa potni list, zato se mora najprej vrniti v Afganistan …

Film si lahko ogledate 10. 3. ob 19.00 v Kinodvoru in 11. 3. ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma (po projekciji pogovor z Gorazdom Rečnikom, avtorjem Afganistanskih dnevnikov).

• Otroci tranzicije (Djeca tranzicije/Children of Transition), režija Matija Vukšić

Otroci tranzicije je strašljiv in poučen dokumentarec, ki ne odslikava samo nove hrvaške stvarnosti, temveč stvarnost nasploh, nazoren primer gospodarstva in kulture, ki izloča zmagovalce in poražence. Režiser Vukšić predstavi zgodbe štirih otrok in najstnikov, ki se različno uspešno znajdejo v sodobni medijski in materialistični družbi. Zgodba 15-letne Marte se je končala tragično; zaradi izživljanja vrstnikov na družabnih omrežjih je storila radikalno dejanje. Druga »junakinja« je enajstletna Natalija, ki jo vrstniki v šoli maltretirajo samo zato, ker prihaja iz revne družine s podeželja. Tovrstnih problemov šestletna Lana nima, saj živi v razkošni vili, zasuta je z materialnimi dobrinami, njena želja je postati pevka narodno zabavne glasbe. Četrti junak je osemletni David, ki velja za čudežnega dečka nogometa; z očetom živita v iluziji, da bodo skavti iz Barcelone z njim podpisali pogodbo.

Film si lahko ogledate 12. 3. ob 18.45 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma in 13. 3. ob 18.30 v Dvorani Slovenske Kinoteke (na obeh projekcijah bo tudi režiser).

• Lampedusa pozimi (Lampedusa in Winter), režija Jakob Brossman

Medtem ko je Lampedusa, italijanski otoček, 110 kilometrov oddaljen od afriške obale, neprestano medijsko oblegan zaradi beguncev in tragičnih človeških nesreč v njeni bližini, se nihče v resnici ne ukvarja s tamkajšnjimi prebivalci, maloštevilno skupnostjo, ki je odrezana in največkrat pozabljena pri domovini in političnih odločevalcih. Brossmannov portret se seveda ne more izogniti neprestanim prihodom beguncev, čeprav so v ospredju domačini, predvsem ribiči, ki po nesreči pogorelega trajekta, edine vsakodnevne povezave s Sicilijo, ostanejo brez možnosti prodaje ulova. Pozivi županje k pomoči ne zaležejo, sledijo protesti in ogorčeni odzivi drugih prebivalcev, v mrzlih in vetrovnih zimskih mesecih se zdijo begunci prepuščeni sami sebi, saj imajo domačini dovolj lastnih preglavic; nemalokrat se enako kot begunci počutijo kakor žrtve istega ciničnega političnega sistema.

Film si lahko ogledate 10. 3. ob 16.45 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma (po projekciji pogovor z novinarjem Boštjanom Videmškom) in 11. 3. ob 19.00 v Kinodvoru.

• Megla Srebrenice (The Fog of Srebrenica), režija Samir Mehanović

Verjetno najbolj prepričljiv dokumentarec ob dvajsetletnici genocida v Srebrenici, ko je srbska vojska julija 1995 poklala več kot osem tisoč civilistov. Mehanovićev ni želel slikati velike freske bosenske tragedije, temveč poudariti osebne izpovedi ljudi, ki so tragediji srebreniškega kotla tako ali drugače ubežali. Izpovedi brez konkurence prispevajo ženske, ki so jih serijsko posiljevali, jim pobili vso družino, ki so izgubile vse otroke; pa moški, ki so kot vojaki tik pred napadom srbskih čet 11. julija nekaterim omogočili beg na osvobojeno ozemlje. Naslov filma je pomenljiv, zgodba o srebreniški tragediji je še vedno prevečkrat obdana z meglo, posebej ko je treba prevzemati odgovornosti in priznati krivdo; za številne preživele so zahodne države, ki so kot pripadnice modrih čelad soomogočale masaker, krive in odgovorne enako kot agresor.

Film si lahko ogledate 10. 3. ob 20.00 v Dvorani Slovenske kinoteke in 13. 3. ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega.

• Cenzurirani glasovi (Censored Voices), režija Mor Loushy

Pisatelj Amos Oz in Avraham Shapira sta junija 1967, teden dni po koncu šestdnevne vojne, med katero je Izrael zasedel Sinaj, Golansko planoto in Zahodni breg, intervjuvala kopico izraelskih vojakov. Ob nastanku je uradni Izrael dovolil uporabo zgolj tretjine posnetega gradiva. Po tem, kar lahko po skoraj pol stoletja končno slišimo v necenzurirani različici, izraelski odziv ni bil presenetljiv; vojaki govorijo o lastnih dvomih do okupacije in zasedbe arabskih ozemelj, nasilju nad neoboroženimi vojaki po sklenitvi premirja, razčlovečenju civilistov, skratka o vseh grdih stvareh kot delu vsakega vojaškega konflikta, predvsem pa o ceni, ki jo vsaka vojna pusti na človeku.

Film si lahko ogledate 10. 3. ob 21.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma in 15. 3. ob 19.00 v Kinodvoru.

Vstopnice lahko kupite na blagajni Cankarjevega doma, Kinodvora in Slovenske kinoteke, vnaprej pa si jih lahko priskrbite tudi preko spleta.

Mednarodna žirija

Nalogo, izbrati zmagovalca, smo tudi tokrat zaupali mednarodni tričlanski komisiji, ki jo sestavljajo:

Zlata Filipović

Rojena v Sarajevu, je pri desetih letih začela pisati dnevnik, ki je po izbruhu konflikta postal zapis o vojni in preživetju v njenem mestu. Zlatin dnevnik, ki je bil prvič objavljen leta 1993 v Franciji, je takoj postal mednarodna uspešnica. Diplomirala je iz družboslovja na Univerzi v Oxfordu, magisterij iz mednarodnih mirovnih študij pa je pridobila na Kolidžu Trinity v Dublinu. Zadnjih osem let se ukvarja z dokumentarnimi filmi, večkrat nagrajenimi na Irskem in drugod po svetu. Napisala je prispevke za več knjig, radijskih programov in časopisov. Šest let je bila članica izvršnega odbora Amnesty International Irske, kot prostovoljka pa sodeluje še z vrsto drugih nevladnih organizacij.

Urša Menart

Rojena 1985 v Ljubljani, kjer je leta 2010 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Dela kot režiserka in scenaristka filmov in televizijskih oddaj. V celovečernih dokumentarnih filmih Nekoč je bila dežela pridnih (2012) in Kaj pa Mojca? (2014) se ukvarja z narodno kulturo in identiteto.

Dragana T. Trivundža

Rojena leta 1974, je od 2012 predsednica Amnesty International Slovenije, članica pa že iz študentskih let. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana novinarka, profesionalno se ukvarja z vsemi oblikami spletnega komuniciranja in vodi svoje mikropodjetje. Dejavno spremlja in sodeluje z organizacijami, ki spreminjajo svet na bolje, med drugim je soustanoviteljica Društva Edirisa Slovenije. Najraje od vsega na svetu je mama Tamari in Katarini.

Uvodnik direktorice AIS v programu festivala:

Spoštovani ljubitelji filma!

Veselimo se vnovičnega druženja: letos bo žirija Amnesty International Slovenije (AIS) že osmič izbrala najboljši film na temo človekovih pravic. V teh letih smo spoznali številne izjemne posameznike. Ustvarjalce, ki uporabljajo dokumentarni film za družbeno kritiko in klic k ukrepanju. Žirante, ki so skupaj z nami pokazali, kako veliko poti vodi do spoštovanja človekovih pravic in da so te poti zlasti dobro »uhojene«, če sodelujemo –  tudi umetniki in aktivisti. In tudi prek platna smo se ob filmih pogosto družili z izjemnimi ljudmi.

Letos bomo tej »izjemnosti« sledili še bolj načrtno. Med drugim s tretjim natečajem, v okviru katerega smo mlade povabili k ustvarjanju kratkega dokumentarnega filma na temo »izjemni posamezniki«. S temo natečaja nadgrajujemo naše kartice Izjemni ljudje za boljši jutri – izobraževalni pripomoček, s katerim predstavljamo bolj ali manj znane posameznike, ki so nekoč s svojim delovanjem spreminjali svet ali to počnejo še danes.

Med naše žirante nam prav tako uspeva pridobiti ljudi, ki si prizadevajo za spremembe. Tudi letos: ob mladi režiserki Urši Menart in predsednici AIS Dragani T. Trivundža je žirantka še Zlata Filipović. Zlatin dnevnik o otroštvu v obleganem Sarajevu je postal mednarodna uspešnica. Sedaj živi na Irskem, ustvarja na področju dokumentarnih filmov in s prostovoljnim delom v vrsti organizacij udejanja temeljno značilnost izjemnih ljudi iz naše izobraževalne serije: vsakdo lahko izboljšuje in spreminja svet, zase in za druge.

Verjamemo, da bomo takšne ljudi ponovno spoznali tudi v prikazanih dokumentarcih, vključno s tistimi v tekmovalnem sklopu. V imenu Amnesty vas vabim k ogledu, pa tudi pogovorom po filmih. Upamo, da morda v vas prižgejo tudi iskrico za aktiviranje. Merilo izjemnosti so tudi dobra dela in spoštovanje soljudi. Časi so takšni, da imamo za takšno vadbo izjemnosti veliko priložnosti.

Nataša Posel,

direktorica Amnesty International Slovenije

Spremljevalni dogodki:

• Ob robu festivala bomo predstavljali našo Šolo človekovih pravic. Posebna pozornost bo namenjena izobraževalnim karticam Izjemni ljudje za boljši svet. To je učni pripomoček, s katerim prikazujejo ljudi, ki s svojimi dejanji spreminjajo oz. izboljšujejo svet. Ena od oseb, predstavljenih v tej zbirki kartic, je tudi letošnja žirantka Zlata Filipović.
• Četrtek, 10. 3., ob 16.45, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma: Pogovor z Boštjanom Videmškom po projekciji filma Lampedusa pozimi
• Petek, 11. 3., ob 17.00, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma: Pogovor z Gorazdom Rečnikom, avtorjem Afganistanskih dnevnikov, po projekciji filma Sonita
• Sobota, 12. 3., ob 18.45, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, in nedelja, 13. 3., ob 18.30, Dvorana Slovenske kinoteke: Prisotnost režiserja filma Otroci tranzicije Matija Vukšića
• Nedelja, 13. 3., ob 18.15, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, ponedeljek, 14. 3., ob 19.00, Kinodvor: Po projekciji pogovor z režiserjem filma Dobri državljan Friedrichom Moserjem
• Ponedeljek, 14. 3., ob 17.00, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma: Pogovor z direktorico pisarne Greenpeace Nino Štros po projekciji filma Kako spremeniti svet
• Torek, 15. 3., ob 17.00, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma: Pogovor z Luko Omladičem po projekciji filma To vse spremeni
• Sreda, 16. 3., ob 17.00, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma: Pogovor z Marcelom Štefančičem, jr., po projekciji filma Najboljša sovražanika
• Sreda, 16. 3., ob 17.00, Kinodvor: Pogovor z Jankom Lorencijem in Borutom Ošlajem po projekciji filma To vse spremeni

Zakaj Amnesty sodeluje na filmskih festivalih?

Amnesty International po vsem svetu sodeluje na različnih festival ali pa organizira svoje, na katerih s podelitvijo nagrad opozarjamo širšo javnost na človekove pravice. Ustvarjalci filmov z izbiro teh tematik posredno krepijo znanje o človekovih pravicah, strpnost in večje razumevanje za soljudi. Filmi o človekovih pravicah namreč odsevajo stanje v družbi, informirajo in ponujajo razumevanje ravnanja posameznika. Številni dajo glas nemočnim in odrinjenim na družbeni rob ter s tem prispevajo k izboljšanju njihovega položaja.

In ravno med dokumentarnimi filmi na FDF je veliko takšnih s tematiko človekovih pravic. Zajemajo namreč iz resničnega življenja, v tem pa nastopamo ljudje z našimi pravicami. In veliko je takih, ki v filmu življenja nastopajo v vlogi žrtev kršitev.

Sodelovanje Amnesty International Slovenije s Cankarjevim domom pri filmskih festivalih sega v leto 2005, ko je mednarodna žirija AIS prvič podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na ljubljanskem filmskem festivalu LIFF. Leta 2008 pa smo ocenjevanje filmov z vidika človekovih pravic prenesli na Festival dokumentarnega filma, ki vsako leto v Cankarjevem domu poteka marca.

Pretekli zmagovalci

• 2009: Dediči, režiser Eguenio Polgovsky 
• 2010: Krvno sorodstvo, režiserka Noa Ben Hagai
• 2011: Prodali so me za 50 ovac, režiser Nima Sarvestani
• 2012: skupno Barzak, režiser Mantas Kvedaravicius, in Posebni let, režiser Fernand Melgar
• 2013: Sladka ladja, režiser Daniel Vicari
• 2014: Vrnitev v Homs, režiser Talal Derki