Evropsko sodišče za človekove pravice je 21. oktobra 2014 objavilo razsodbo senata v primeru Sharifi in drugi proti Italiji in Grčiji (zadeva št. 16643/09). Razsodba poudarja, da članice Evropske unije (EU) obveznosti, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, ne morejo ignorirati ali se jim izogibati pri izvrševanju zakonodaje EU ali dvostranskih sporazumov, namenjenih vračanju prosilcev za azil v drugo državo EU.
Čeprav primer izhaja iz leta 2009, gre za problem, ki je žal še vedno prisoten v Sredozemskem morju med Grčijo in Italijo (glej seznam poročil na koncu): prisilna vračanja (push-backs), ki so nezakonite operacije, s katerimi vrnejo/odbijejo ljudi, ko skušajo prestopiti mejo ali pa kmalu po njenem prestopu, ne da bi jim zagotovili ustrezna postopkovna jamstva in možnost, da zaprosijo za azil. V tem primeru je 32 Afganistancev, dva Sudanca in en Eritrejec trdilo, da so iz Grčije v Italijo prišli nezakonito. Brez postopkov, ki jih zahteva zakonodaja EU, so jih takoj poslali nazaj v državo, kjer ni bilo zadoščeno pravnim pogojev sprejema in azilnih postopkov, kjer je bilo samovoljno pridržanje običajno in kjer so se bali izgona in nevarnosti usmrtitve, mučenja ali drugačnega trpinčenja v svojih izvornih državah. Vsi so zatrjevali številne kršitve pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Evropsko sodišče je zavrnilo 28 prosilcev zaradi pomanjkljivih informacij, saj predstavnikom sodišča ni uspelo biti v stalnem stiku s pritožniki. Ugotovilo pa je, da je v primeru štirih afganistanskih prosilcev Grčije kršila člen 13 (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) skupaj s členom 3 (prepoved mučenja) zaradi odsotnosti dostopa do azilnega postopka v Grčiji in nevarnosti izgona v Afganistan, kjer bi bili najverjetneje podvrženi trpinčenju.
Sodišče je tudi ugotovilo, da je avtomatično vračanje oseb iz Italije v Grčijo, ki so ga izvajali italijanski organi oblasti, predstavljalo skupinski izgon, pri čemer je prišlo do kršitve četrtega člena Protokola št. 4 (prepoved skupinskega izgona). V skladu z razsodbo M.S.S. proti Belgiji in Grčiji (2011) je Evropsko sodišče dodatno poudarilo obveznost držav članic EU, da ocenijo tveganje za pojav kršitev Konvencije pri izvrševanju Dublinske uredbe (ki določa, katera članica EU je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil) ali izvrševanju dvostranskih sporazumov med članicami EU. Zato je vztrajalo, da je Italija pri vračanju prosilcev v Grčijo kršila tudi člen 3 ter člen 13, ko prosilcem ni omogočila dostopa do azilnega postopka ali drugega pravnega varstva na ozemlju Italije.
V primeru s Centrom AIRE posredovala tudi Amnesty
Amnesty International in Center AIRE sta v primeru Sharifi posredovala združeno (pri pravnih vprašanjih in ne pri posameznih dejstvih primera). Organizaciji sta opozorili na resne pomanjkljivosti v grškem in italijanskem azilnem sistemu, kot na primer na nedostopnost azilnega postopka, neprimerno in pogosto nezakonito zatekanje k pridržanju, neprimerne sprejemne pogoje in neupoštevanje posebnih potreb ranljivih skupin, kot na primer otrok brez spremstva. Amnesty International in Center AIRE sta dokazovala, da je zaradi teh pomanjkljivosti pri italijanskih organih oblasti prišlo do skupinskega izgona in vračanja iskalcev azila iz Italije in Grčije ter njihovega izpostavljanja nevarnosti mučenja, trpinčenja in drugih resnih kršitev pravic iz Konvencije. Organizaciji sta poudarili pomen doslednega spoštovanja postopkov zaščite po Dublinskem sistemu EU. V obravnavanem primeru postopki Dublinskega sistema ali postopki pravne zaščite niso bili uporabljeni.
Posebej je pomembno, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ponovno poudarilo, da je treba Dublinski sistem znotraj Evrope izvajati skladno s pravom in da sistem ne upravičuje skupinskega vračanja brez razlikovanja.
Država, ki izvaja vračanje, je dolžna upoštevati predpisane postopke in zagotoviti ustrezno jamstvo ciljne države, da bo spoštovala zakone, dostojanstvo posameznikov in njihove pravice na podlagi Konvencije in prava EU. To pomeni tudi dolžnost, da prepreči nadaljnji izgon posameznika, ne da bi se ocenilo nevarnost, ki mu preti v njegovi izvorni državi.
Pomembna poročila
Pomembna poročila, nastala od zaslišanja o zadevi Sharifi leta 2009 do danes:
- Integration Catholic Migration Commission, May Day! Strengthening responses of assistance and protection to boat people and other migrants arriving in Southern Europe, September 2011
- Pro Asyl – Greek Council for Refugees, Human Cargo. Arbitrary readmissions from the Italian sea ports to Greece, July 2012
- United Nations High Commissioner for Refugees, Recommendations on Important Aspects of Refugee Protection in Italy, July 2012
- Council of Europe, Commissioner for Human Rights, Report by Nils Muižnieks, Commissioner for Human Rights of the Council of Europe following his visit to Italy from 3 to 6 July 2012, 18 September 2012
- Council of Europe, Commissioner for Human Rights, Report by Nils Muižnieks, Commissioner for Human Rights of the Council of Europe following his visit to Greece from 28 January to 1 February 2013, 16 April 2013
- Council of Europe, Committee of Ministers, Decision CM/Del/Dec(2011)1120/2, 14 September 2011
- Council of Europe, Committee of Ministers, Decision CM/Del/Dec(2012)1144/5, 6 June 2012
- Council of Europe, Committee of Ministers, Decision CM/Del/Dec(2013)1164/5, 5 March 2013
- European Network for Technical Cooperation on the Application of Dublin II Regulation, Dublin II Regulation National Report. Italy, 19 December 2012
- Human Rights Watch, Turned Away. Summary Returns of Unaccompanied Migrant Children and Adult Asylum Seekers from Italy to Greece, January 2013
- United Nations Human Rights Council, Report by the Special Rapporteur on the human rights of migrants, François Crépeau. Mission to Italy (29 September – 8 October 2012), 30 April 2013.