Borimo se proti vsem oblikam diskriminacije. Prizadevamo si, da bi vsi ljudje v Sloveniji, Evropi in po svetu uživali učinkovito zaščito pred diskriminacijo.
Diskriminacija posega v samo bistvo človeka. Škoduje pravicam nekoga zgolj zaradi tega, kdo ta oseba je ali v kaj verjame. Diskriminacija je škodljiva in v družbi ohranja neenakost.
Vsi imamo pravico do enakega obravnavanja, ne glede na našo raso, etnično pripadnost, narodnost, razred, vero, prepričanje, spol, jezik, spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolne značilnosti, starost, zdravstveno ali druge osebne okoliščine.
Do diskriminacije prihaja, ko oseba ne more uživati svojih človekovih pravic ali drugih zakonskih pravic enako kot drugi zaradi neupravičenega razlikovanja, ki izhaja iz politik, zakonov ali obravnave te osebe. Delo Amnesty International temelji na načelu nediskriminacije. V sodelovanju s skupnostmi po vsem svetu se borimo proti diskriminatornim zakonom in praksam, da bi lahko vsi ljudje uživali svoje pravice.
Oblike diskriminacije
Rasna in etnična diskriminacija
Rasizem je prisoten v vseh državah sveta. Ljudem sistematično odreka njihove človekove pravice zgolj zaradi barve kože, rase, etnične pripadnosti, porekla ali nacionalnega izvora. Rasizem lahko spodbudi tudi obsežna grozodejstva, kot je bil leta 1994 genocid v Ruandi ter apartheid in etnično čiščenje ljudstva Rohinge v Mjanmaru.
Amnesty International dokumentira tudi široko razširjeno diskriminacijo, s katero živijo milijoni Romov v Evropi, tudi v Sloveniji. Grozijo jim prisilne izselitve, policijsko nadlegovanje in tudi segregacija romskih otrok v šolah. Številni Romi, tudi pri nas, nimajo zagotovljenega ustreznega bivališča ter dostopa do vode, storitev, recimo elektrike, in izobrazbe.
Ksenofobija oz. diskriminacija nedržavljanov
Diskriminacija nedržavljanov pogosto temelji na rasizmu ali predstavah o večvrednosti in jo pogosto spodbujajo politiki, ki iščejo grešne kozle za socialne ali gospodarske težave v državi. V nekaterih primerih je diskriminacija tudi značilen odziv oblasti na prihod beguncev in prosilcev za azil iz drugih delov sveta.
Diskriminacija LGBTIQ+ oseb
Povsod po svetu ljudi diskriminirajo zgolj na podlagi tega, koga ljubijo in imajo radi, kdo jih privlači in kakšna je njihove identiteta. Lezbijke, geji, biseksualne, transspolne in interspolne osebe (LGBTI) živijo s tveganjem, da bodo nepravično obravnavani na vseh področjih življenja, ne glede na to, ali gre za izobraževanje, zaposlitev, stanovanje ali dostop do zdravstvene oskrbe. Soočajo se tudi z nadlegovanjem in nasiljem.
Nekatere države kaznujejo ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti ali spolne identitete z zaporom ali celo smrtjo.
Transspolne osebe se soočajo z diskriminacijo na podlagi svoje spolne identitete ali izraza. Diskriminacija proti njim je v številnih državah še vedno zapisana tudi v zakonih (npr. v državah podsaharske Afrike). Nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, pa transspolnim osebam ne omogočajo ustreznega postopka za spremembo podatka o spolu v osebnih dokumentih. V Sloveniji so trans osebe še vedno izpostavljene invazivni medicinsko-psihiatrični obravnavi, saj je zdravstveno potrdilo pogoj za spremembo podatka o spolu.
Diskriminacija na podlagi spola
V mnogih državah, v vseh regijah sveta, obstajajo zakoni, politike, običaji in prepričanja, ki ženskam in dekletom odrekajo njihove pravice.
Ponekod ženskam z zakoni prepovedujejo, da bi se oblačile, kot hočejo (Savdska Arabija, Iran), da bi delale ponoči (Madagaskar) ali da bi dobile posojilo brez podpisa moža (Ekvatorialna Gvineja). V številnih državah diskriminatorni zakoni omejujejo pravico ženske do ločitve, lastnine, nadzora nad lastnim telesom in zaščite pred nadlegovanjem.
V dolgi bitki za enakopravnost in človekove pravice se ženske in dekleta mnogokrat podajajo na ulice. V ZDA, Evropi in na Japonskem so ženske protestirale proti mizoginiji (sovraštvu do žensk) in zlorabam v okviru shodov #MeToo. V Sloveniji je kampanja potekala pod sloganom #JazTudi.
Ženske v številnih državah protestirajo proti represivnim zakonom, ki omejujejo dostop do splava. V Savdski Arabiji so pozivale k odpravi prepovedi vožnje, v Iranu pa so se septembra 2022 začeli množični protesti pod sloganom Ženske, življenje, svoboda, s katerim so zahtevali odpravo tega, da so ženske zunaj doma prisiljene nositi hidžab.
Ženske in dekleta so po vsem svetu v ospredju zahtev po družbenih spremembah.
Za kaj se zavzema Amnesty International?
- Za zaščito vseh ljudi pred diskriminacijo in nasiljem.
- Za odpravo diskriminatornih zakonov in prostost vseh ljudi, ki so zaradi njih v zaporu.
- Za uvedbo zakonov in politik, ki spodbujajo vključenost in raznolikost v vseh vidikih družbe.
- Za odpravo temeljnih vzrokov diskriminacije, vključno z izpodbijanjem stereotipov in odnosov, ki jo podpirajo.
Vemo, kdo smo: pravica trans oseb do samoopredelitve
Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da (po)vemo, kdo smo. Npr.: Sem ženska. Sem nebinarna oseba. Sem trans moški. V Sloveniji za transspolne osebe to ni mogoče. Če želijo, da njihovi osebni dokumenti izražajo, kdo so, so prisiljene pridobiti diagnozo duševne motnje.
Ustrezen postopek spremembe podatka o spolu v osebnih dokumentih je hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama. Takšne so svetovne in evropske smernice, po katerih je področje urejeno že v 11 evropskih državah. V Sloveniji še ni tako: pogoj za vključitev v pravni postopek je invazivna medicinsko-psihiatrična obravnava.
Da bi se to odpravilo, je treba v pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru ta pogoj črtati. Transspolne osebe vedo, da spol, ki jim je bil določen ob rojstvu, ni njihov. Transspolne osebe vedo, kdo so.
Podprite nas pri zagotovitvi dostojanstva in spoštovanja človekovih pravic trans oseb. Podpišite peticijo ministru Boštjanu Poklukarju, naj spremeni omenjeni pravilnik.
Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši več človekovih pravic, in sicer pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).
vemo, kdo smo
Peticija za pravico trans oseb do samoopredelitve