Naše novo poročilo kaže, kako vodilna farmacevtska podjetja na področju cepiva proti covidu-19 napajajo krizo človekovih pravic.
- AstraZeneca, BioNTech, Johnson & Johnson, Moderna, Novavax in Pfizer ne želijo sodelovati v pobudah za povečanje svetovnih zalog cepiva.
- V državah z nizkimi dohodki je popolnoma cepljenih manj kot 1 odstotek ljudi, v bogatih državah pa 55 odstotkov.
- BioNTech, Moderna in Pfizer naj bi do konca leta 2022 zaslužili 130 milijard ameriških dolarjev.
- Amnesty International pred svetovnim vrhom glede covid-19 cepiv poziva ameriškega predsednika Bidena, naj se do konca leta dve milijardi cepiv dostavi državam z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki.
»Šest podjetij, ki je v vrhu dobave cepiv proti covidu-19, se ne želi odreči pravicam intelektualne lastnine, ne spodbujajo izmenjave tehnologij in ne daje prednosti dobavam cepiva revnejšim državam,« opozarja Amnesty ob objavi novega poročila Double Dose of Inequality: Pharma companies and the Covid-19 vaccines crisis (Dvojni odmerek neenakosti: Farmacevtska podjetja in cepilna kriza) in hkratnem zagonu kampanje »Odštevamo 100 dni: 2 milijardi cepiv proti covidu-19 zdaj!«.
V poročilu Amnesty je pod drobnogledom šest podjetij, ki imajo v rokah usodo milijard ljudi: AstraZeneca, BioNTech, Johnson & Johnson, Moderna, Novavax in Pfizer. Poročilo naslika mračno podobo industrije, ki žal ne spoštuje človekovih pravic.
»Cepljenje svetovnega prebivalstva je naša edina pot iz te krize. V tem obdobju bi morali podjetja, ki so tako hitro ustvarila cepiva, označiti za junaška. Namesto tega pa so velika farmacevtska podjetja žal sramotno namerno blokirala prenos znanja, delovanje in poslovanje pa usmerila v korist bogatih držav. To je ustvarilo predvidljivo in uničujoče pomanjkanje cepiva za mnoge druge,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
»Deli Latinske Amerike, Afrike in Azije so se ponovno znašli v krizi, oslabljeni zdravstveni sisteme pa so na robu zmogljivosti, kar vsak teden povzročili več deset tisoč smrtnih primerov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. V mnogih državah z nizkimi dohodki cepiva niso prejeli niti zdravstveni delavci_ke in ogrožene skupine.«
»Ob robu teh velikih neenakosti bodo BioNTech, Moderna in Pfizer do konca leta 2022 skupaj ustvarili 130 milijard ameriških dolarjev. Dobiček ne bi smel biti pomembnejši od življenj.«
Neizpolnjevanje obveznosti človekovih pravic
Da bi ocenili, kako so se ta podjetja odzvala na krizo, smo v Amnesty International pregledali politiko človekovih pravic posameznih podjetij, strukturo cen cepiv, kako ravnajo z vidika deljenja intelektualne lastnine, znanj in tehnologije, poštenost razdelitve odmerkov cepiv in transparentnost. Ugotovili smo, da vseh šest podjetij v različni meri ni izpolnilo svojih obveznosti glede politike spoštovanja človekovih pravic.
Od 5,76 milijarde odmerkov po vsem svetu je neznatnih 0,3 odstotka šlo v države z nizkimi dohodki, več kot 79 odstotkov pa v države z višjimi in višjimi srednjimi dohodki. Kljub pozivom, naj vzpostavijo sodelovanje s pobudo COVAX (Globalni dostop do cepiv za covid-19, to je svetovna pobuda za pravičen dostop do cepiv proti covidu-19), so nekatera ocenjena podjetja še naprej dobavljala zaloge cepiv v države, za katere je znano, da ga kopičijo.
Vsa obravnavana podjetja so do sedaj zavrnila sodelovanje v mednarodno usklajenih pobudah, namenjenim povečanju svetovnih dobav cepiva z izmenjavo znanja in tehnologije. Prav tako so nasprotovali predlogom za začasno odpravo pravic intelektualne lastnine, na primer opustitvi pravil sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), kot sta predlagali Indija in Južna Afrika.
Ugotovitve:
- Pfizer in BioNTech sta doslej samo na Švedsko dostavila devetkrat več cepiv kot v vse države z nizkimi dohodki skupaj, kar je manj kot 1 odstotek njihove proizvodnje doslej. Visoke cene pomenijo, da bodo podjetja do konca leta 2022 zaslužila več kot 86 milijard dolarjev prihodkov.
- Moderna še ni dostavila niti enega odmerka cepiva v državo z nizkimi dohodki, državam z nižjimi srednjimi dohodki pa le 12 odstotkov svojih cepiv. Večino naročenih odmerkov za COVAX bo dostavila šele leta 2022. Višje cene pomenijo, da bo do konca leta 2022 zaslužila več kot 47 milijard dolarjev.
- Podjetje Johnson & Johnson je razvilo edino cepivo na svetu, ki učinkuje že po enem odmerku in se prodaja po ceni, kolikor stane izdelava, vendar bo velik del svojih obveznosti do COVAX-a in Afriške unije izpolnilo šele leta 2022. Prav tako so zavrnili izdajo licence kanadskemu proizvajalcu, ki ponuja več milijonov odmerkov.
- AstraZeneca je največ cepiv dostavila državam z nižjimi dohodki, drugim proizvajalcem je izdala nekaj prostovoljnih licenc, cepivo pa se prodaja po ceni, kolikor stane izdelava. Vendar pa niso želeli odkrito deliti svojega znanja in tehnologije s pobudami Svetovne zdravstvene organizacije in so nasprotoval opustitvi TRIPS (Trade Related Intellectual Property Rules; to so pobude, da se začasno odpravijo pravice do intelektualne lastnine).
- Novavax še ni odobren za uporabo, vendar pa namerava skoraj dve tretjini svoje proizvodnje zagotoviti za oskrbo COVAX. Kljub temu pa enako kot drugi niso želeli deliti svojega znanja in tehnologije ter so nasprotovala opustitvi TRIPS .
Kljub temu, da večina podjetij prejema milijarde dolarjev državnega denarja in vnaprejšnja plačila, so razvijalci cepiv monopolizirali intelektualno lastnino, blokirali prenos tehnologije in agresivno lobirali proti ukrepom, ki bi razširili svetovno proizvodnjo teh cepiv. Njihovo neukrepanje je povzročilo škodo na področju človekovih pravic, ki so jo utrpele milijarde ljudi, ki še vedno nimajo dostopa do cepiva proti covidu-19.
100 dni do konca leta začenjamo kampanjo s SZO in Visoko komisarko za človekove pravice
»Do konca leta 2021 je še 100 dni. Države in farmacevtska podjetja pozivamo, naj korenito spremenijo smer in naredijo vse, kar je potrebno, da se takoj zdaj začne dostavljati dve milijardi cepiv državam z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Nihče ne bi smel preživeti še enega leta v trpljenju in strahu,« je dejala Agnès Callamard.
Hkrati z objavo današnjega poročila začenja Amnesty International globalno kampanjo, ki jo podpirata Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Visoka komisarka za človekove pravice, s katero terjamo odgovornost od držav in velikih farmacevtskih podjetij. V kampanji »Odštevamo 100 dni: 2 milijardi cepiv proti covidu-19 zdaj!« (The 100 Day Countdown: 2 billion Covid-19 vaccines now!) zahtevamo, da se do konca leta doseže cilj SZO, da je cepljenih 40 odstotkov prebivalstva držav z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Države pozivamo, naj nujno razdelijo stotine milijone presežnih odmerkov cepiva, ki se ne uporabljajo, in da razvijalci cepiv zagotovijo, da se najmanj 50 odstotkov proizvedenih odmerkov distribuira v te države. Če bodo države in velika farmacevtska podjetja nadaljevala po sedanji poti, ni videti konca covidu-19.
»Oborožene z milijardami dolarjev davkoplačevalskega denarja in strokovnimi znanji raziskovalnih institucij so farmacevtska podjetja odigrala ključno vlogo pri razvijanju cepiv, ki rešujejo življenja. A zdaj morajo takoj ukrepati, da bi milijardam ljudi zagotovile možnost, da se cepijo. Da bi dosegli pošteno in hitro razdelitev cepiv, morajo razvijalci cepiv prioritizirati dostave v države, ki jih najbolj potrebujejo, in odpraviti svoje pravice iz naslova intelektualne lastnine, deliti svoje znanje in tehnologijo ter usposobiti kvalificirane izdelovalce, da povečajo produkcijo cepiv proti covidu-19,« je dejala Agnès Callamard.
Ko namerava ameriški predsednik Joe Biden danes, 22. septembra, na vrhu držav oznaniti nove zaveze v boju proti pandemiji koronavirusa, vključno s popolnim cepljenjem 70 odstotkov svetovnega prebivalstva do naslednjega septembra, Agnes Callamard opozarja:
»Cepiva proti covidu-19 morajo biti lahko dostopna in na voljo vsem. Države in velika farmacevtska podjetja morajo omogočiti, da se to uresniči. Potrebujemo voditelje_ice, kot je predsednik Biden, ki bodo ‘na mizo’ postavili milijarde odmerkov in jih dostavili, sicer bo to ostala le še ena prazna gesta, življenja pa se bodo še naprej izgubljala.«
Amnesty International poziva vse države, naj zagotovijo, da so zdravstvene ustanove in zdravila vsakomur na voljo, dostopne, sprejemljive in dobre kakovosti. Sprejeti morajo zakone in politike, ki bodo poskrbeli za to, da bodo farmacevtska podjetja spoštovala standarde človekovih pravic.
Amnesty International je pred objavo poročila pisala vsakemu podjetju. Odgovorilo je pet podjetij: AstraZeneca, Moderna, Pfizer, BioNTech in Johnson & Johnson. Podjetja so priznala, da je poštena in enaka distribucija, zlasti v državah z nizkimi prihodki, nujna, a nobeno od njih ni doseglo teh teženj in izpolnilo svojih odgovornosti človekovih pravic.
Ozadje
Poročilo Amnesty International ne ocenjuje v podrobnosti ruskih in kitajskih podjetij, ki proizvajajo milijarde odmerkov cepiv, saj ta podjetja razkrivajo manj informacij. Ta manko transparentnosti pomeni, da je nemogoče izvesti celovite ocene. Toda kot vsa druga podjetja imajo tudi ta odgovornosti z vidika človekovih pravic. Tudi ta podjetja niso razdelila cepiv enakopravno, saj so večino odmerkov rezervirala za domačo rabo, in se niso pridružila pobudam deljenja znanja in tehnologij.
Podatki o distribuciji cepiv, načrtovani proizvodnji in načrtovanih prihodkih za vsako podjetje so vzeti od Airfinity, podjetja za podatke v znanosti. Podatki o stopnjah cepljenja v različnih državah pa so vzeti iz Our World In Data.
Z uporabo podatkov iz teh virov je Amnesty preračunala, da bi moralo biti v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki do konca leta cepljenih dodatnih 1,2 milijarde ljudi, da bi se dosegli cilji SZO, da se cepi 40 odstotkov prebivalstva v teh državah. To pomeni, da se potrebuje več kot dve milijardi odmerkov cepiv. Če bi se le 50 odstotkov načrtovane svetovne proizvodnje cepiv do konca leta razdelilo omenjenim državam, bi to predstavljalo 2,6 milijarde odmerkov cepiv.