Budour Hassan je raziskovalka globalne Amnesty International za Izrael in zasedeno palestinsko ozemlje. Njeno delo temelji na dokumentiranju kršitev človekovih pravic, v zadnjem času pa je njena ekipa osredotočena na zločine v Gazi. Avgusta je obiskala slovenijo, kjer je sodelovala na številnih dogodkih in na njih spregovorila o genocidu nad palestinskim ljudstvom in o tem, kaj morajo države narediti, da se izognejo vpletenosti in odgovornosti za izraelska hudodelstva.
Zakaj si se pridružila Amnesty International?
Preden sem se pridružila Amnesty, sem bila raziskovalka v Jeruzalemskem pravnem centru za pomoč in človekove pravice. Kar me je spodbudilo, da sem se pridružila Amnesty, je predanost podpori človekovim pravicam, kjer koli so kršene, in zavzemanje za tiste, ki se borijo za pravičnost in univerzalne pravice.
Kako izgleda dan raziskovalke na terenu?
Raziskovalci_ke kaznivih dejanj po mednarodnem pravu in drugih kršitev človekovih pravic, zlasti na zasedenem palestinskem ozemlju, imamo običajno zelo dolge dneve. Žal živimo na območju sveta, kjer prihaja do sistematičnih kršitev človekovih pravic, še posebej zaradi genocida, ki se dogaja v Gazi, naraščanja prisilnega preseljevanja in apartheida nad Palestinci_kami. Poleg odgovarjanja na sporočila, ki jih prejemamo, je naše delo razdeljeno na dva dela. Izvajamo terenske preiskave. Obiskujemo ogrožene skupnosti, zlasti na Zahodnem bregu, intervjuvamo Palestince_ke, ki so jim bile kršene pravice, so razseljeni, ali so v nevarnosti, da bodo razseljeni. Dokumentiramo, fotografiramo, beležimo kršitve, ki so jih doživeli, in to postane osnova za poročila, ki jih pišemo, ter za nujne pozive k ukrepanju.
Povezujemo pa se tudi s skupnostjo. Vedno se odzovemo na sporočila ljudi, ki so jim kršene pravice, in raziščemo njihove primere. Ker Gaze ne moremo obiskati, naše delo tam poteka prek naših sodelavcev_k na terenu. Od 7. oktobra 2023 smo v stalnem telefonskem stiku z ljudmi v Gazi. Intervjuvamo ljudi, ki se soočajo z lakoto, ki so priče zločinov, žrtve letalskih napadov. Zberemo njihova pričevanja in pričevanja drugih, pregledamo dokaze, ki jih imamo, ter jih primerjamo z drugimi zunanjimi viri, na primer satelitskimi posnetki in izjavami, ki jih je dala izraelska vojska, ter drugimi razpoložljivimi dokazi. Pričevanja potrjujemo s preverjanjem fotografij, nato pa začnemo pisati poročila, kar je zelo zahtevno delo, saj moramo poskrbeti, da je vsaka podrobnost točna. V sodelovanju s sodelavci_kami v poročila vključimo tudi pravne analize v skladu z mednarodnim pravom.
Od 7. oktobra 2023 smo v stalnem telefonskem stiku z ljudmi v Gazi. Intervjuvamo ljudi, ki se soočajo z lakoto, ki so priče zločinov, žrtve letalskih napadov.
Budour Hassan
Amnesty je organizacija, ki združuje raziskave in kampanje. Ni raziskav brez kampanj in ni kampanj brez raziskav. Velik del našega dela vključuje tudi intervjuje za medije, pogovore z novinarji, odgovarjanje na vprašanja. Zavzemamo se tudi za posamezne primere, ki jih aktivno zagovarjamo. Te primere zagovarjamo pri pristojnih organih, branimo posameznike, katerih pravice so bile kršene, stopimo v stik z družinami pridržanih, z družinami zapornikov. Vedno smo na voljo ljudem, ko nas potrebujejo. Zato nam Palestinci_ke in žrtve kršitev človekovih pravic zaupajo, ker smo jim vedno na voljo – tudi kadar gre za vprašanja, ki morda presegajo naše pooblastilo. Skušamo vzpostaviti mrežo, povezati ljudi s tistimi, ki lahko pomagajo. Smo zelo majhna, a izjemno predana ekipa.

Kako je potekalo raziskovanje genocida?
Decembra 2024 je Amnesty postala prva mednarodna organizacija za človekove pravice, ki je izjavila, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Naše delo se seveda opira na delo, ki so ga opravile tudi druge organizacije, še posebej palestinske organizacije, ki so delovale pred nami. Posebna poročevalka in druge organizacije ter pravni strokovnjaki_nje so dejali, da je šlo za vsaj devet mesecev intenzivnega dela. Sodelovala je ekipa številnih strokovnjakov in sodelavcev, ki so obravnavali različne vidike, z namenom, da raziščemo in dokumentiramo, ali je mogoče dejanja Izraela v Gazi opredeliti kot genocid. Analizirali smo dejanja, ki jih je Izrael izvajal v Gazi, in poskušali tudi dokazati poseben namen.
To je bilo delo z ljubeznijo, a hkrati izjemno zahtevno, saj smo vedeli, da bomo, če bomo uporabili besedo genocid, deležni ostrih odzivov in da bodo kritike močne.
Budour Hassan
To je bilo delo z ljubeznijo, a hkrati izjemno zahtevno, saj smo vedeli, da bomo, če bomo uporabili besedo genocid, deležni ostrih odzivov in da bodo kritike močne. Veliko ljudi je sodelovalo in nič od tega ne bi bilo mogoče brez naših terenskih delavcev_k v Gazi. Oni so pravi junaki tega poročila. Oni so tisti, ki so tvegali svoja življenja, da so zbrali dokaze in jih delili z nami – tudi med obstreljevanjem, bombardiranjem,
resnično lakoto – so šli na teren, intervjuvali, pošiljali slike, hodili v bolnišnice, kjer smo lahko govorili z žrtvami, včasih po telefonu ali WhatsAppu. Oni so tisti, ki so resnično to omogočili. Poleg ekipe, ki je sodelovala pri vseh vidikih poročila, od naslovnice – umetniško delo je prispeval palestinski umetnik Maisara iz Gaze – pa vse do opomb pod črto.
Vsaka podrobnost tega poročila je bila plod trdega dela, v katerega smo vložili vse, kar smo lahko, da bi to poročilo služilo kot Amnesty obtožnica zoper to, kar se dogaja – kar Izrael izvaja.
Kako bi morala Slovenija še ukrepati proti genocidu?
To, kar je Izrael že storil, je nepopravljivo. In čeprav so nekateri ukrepi morda prišli prepozno, je bolje pozno kot nikoli – vedno je pomembno popravljati. Menim, da je Slovenija moralna voditeljica, zlasti z odločitvijo o prekinitvi trgovine z orožjem in poslovanja z nezakonitimi naselbinami. To so resnično pomembni ukrepi.
Slovenija lahko odigra pomembno vlogo pri pomoči izvajanja medicinskih evakuacij otrok, žensk, moških in družin, ki so ranjeni ter se soočajo z življenjsko nevarnimi poškodbami
ali boleznimi in so ujeti v Gazi. Zaradi izraelskega uničenja zdravstvenega sistema ter zavračanja dostopa do zdravljenja palestinskih ranjencev na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno na Zahodnem bregu in tudi v Vzhodnem Jeruzalemu, lahko Slovenija prevzame vodilno vlogo pri sodelovanju z drugimi državami in s Svetovno zdravstveno organizacijo, da zagotovi zdravljenje, podporo in varno zavetje za tiste, ki so utrpeli življenjsko ogrožajoče poškodbe in ki potrebujejo življenjsko pomembno zdravljenje.

Kaj je vaše sporočilo vsem našim članom_icam in podpornikom_cam v Sloveniji, ki bodo brali ta intervju?
Amnesty International Slovenije je bila v ospredju boja za spremembo politik, za povečan pritisk na slovensko vlado, da se spremeni zakonodaja, zlasti glede trgovine z orožjem in trgovine z naselbinami. Mislim, da vsak dan vidite naš boj, da ohranimo in nekako rešimo ostanke upanja, ki jih še imamo, da bi lahko kaj spremenili.
Pri Amnesty verjamemo, da čeprav zdaj morda ne izgleda tako, je naše delo – razkrivanje kršitev človekovih pravic, kampanje proti kršitvam človekovih pravic, podpora zapornikom vesti, podpora žrtvam izraelskih politik – zelo pomembno. In resnično povzroči spremembo, ko prejmemo sporočilo od izpuščenega zapornika, da mu je prav kampanja Amnesty pomagala ostati pri močeh, tudi v najtežjih trenutkih, ko je bil pridržan.
Ko slišimo od očeta, ki je izgubil vso svojo družino v izraelskem zračnem napadu na Gazo, da mu je pogled na imena in slike njegovih otrok v enem od naših poročil dal upanje, da ni pozabljen.
Budour Hassan
Ko nam ljudje povedo, da naše delo šteje, ker je dokumentiranje in pričanje pomembno, ker je to, kar počnemo, sporočilo proti pozabi, proti zanemarjanju, proti obupu.
Vemo, da naše delo, čeprav so stvari včasih res brezupne, ima svoj pomen. Pomembno je za žrtve kršitev človekovih pravic in pomembno je za Palestince_ke, ki se borijo za svoje pravice. In prav zato, s slovensko sekcijo in s podporo vseh podpornikov_ic v Sloveniji, naše delo – vsaka posamezna beseda, ki jo napišemo, vsako posamezno pričevanje, ki ga zberemo, in vsak dokaz, ki ga dobimo, da bi odgovorni za kršitve človekovih pravic nosili odgovornost – ni mogoče brez podpore tistih, ki se vsak dan znova zbujajo prepričani, da njihov glas, njihova vloga in njihovo sporočilo štejejo.
Pogovarjala se je Taja Premk.


