Vsak dan so po vsem svetu ljudje primorani sprejeti eno izmed najtežjih odločitev v življenju – da zapustijo svoj dom in poiščejo varnejše in boljše življenje nekje drugje.
Na tisoče ljudi po vsem svetu je vsak dan zaradi konfliktov ali ker jim grozi preganjanje prisiljenih v beg od doma. Vojne, nasilje, revščina in posledice podnebnih sprememb so najpogostejši razlogi, zakaj se moški, ženske in otroci podajo na nevarne poti v države, kjer želijo zaprositi za zaščito.
Poti, ki se začnejo z upanjem na boljšo prihodnost, so lahko tudi polne nevarnosti in strahu. Nekateri ljudje tvegajo, da postanejo žrtev trgovine z ljudmi in drugih oblik izkoriščanja. Nekateri pristanejo v pridržanju takoj, ko prispejo v drugo državo. Mnogi izmed njih pa se tudi leta po tem, ko so si na novo zgradili življenje v drugi državi, soočajo z rasizmom, ksenofobijo in diskriminacijo. Počutijo se osamljene in izolirane, saj so izgubili podporo bližnjih, ki so jo morda nekoč imeli.
Zakaj ljudje zapuščajo svoje domove?
Obstaja veliko razlogov, zakaj si ljudje po vsem svetu prizadevajo na novo začeti svoje življenje v drugi državi. Nekateri zapustijo dom, da bi si pridobili službo ali izobraževanje. Drugi so prisiljeni zbežati pred preganjanjem ali kršitvami človekovih pravic, kot je npr. mučenje. Milijoni bežijo pred oboroženimi spopadi ali drugimi oblikami krize ali nasilja. Nekateri so v svoji državi ogroženi zgolj zaradi svoje etnične pripadnosti, vere, spola, spolne usmerjenosti ali političnih stališč.
Begunske in migrantske poti so nemalokrat polne nevarnosti in strahu. Mnogi tvegajo svoja življenja, da bi uspešno pobegnili iz države. Na poti so izpostavljeni različnim oblikam izkoriščanja in lahko postanejo žrtve trgovanja z ljudmi. Nekatere oblasti nemudoma pridržijo vse ljudi, ki nezakonito vstopijo v državo.
Namestitev in integracija sta v državi prihoda mnogokrat neustrezni in ne zadoščata osnovnim potrebam posameznika. Azilni domovi so pogosto prezasedeni in ljudem ne zagotavljajo osnovne oskrbe, kot so zdravstvena nega, prehrana, ustrezni toaletni prostori … Takšnim kršitvam smo priča tudi v Sloveniji, kliknite tukaj za članek.
Za kaj se zavzema Amnesty?
Zavzemamo se za svet, v katerem lahko človekove pravice uživajo vsi, ne glede na to, v kakšni situaciji so. Amnesty že desetletja zagovarja človekove pravice beguncev, prosilcev za azil in migrantov.
- Obsojamo zakone, politike in prakse, ki spodkopavajo pravice razseljenih ljudi.
- Opravljamo raziskave na terenu (npr. slovenska Amnesty je 2018 izdala poročilo o vračanjih in omejevanju dostopa do azila v Sloveniji).
- Mobiliziramo k akciji (npr. pripravljamo peticije, organiziramo shode in proteste …)
- Ko vlada spreminja zakonodajo (npr. zakona o mednarodni zaščiti, zakona o tujcih) se zavzemamo za to, da se ne zmanjšuje pravic. Tudi na evropski ravni si prizadevamo za reformo skupnega evropskega azilnega sistema.
- Izobražujemo in osveščamo.
Ljudje niso problem
Na svetu je približno 35 milijonov beguncev. Mnogi ljudje so zaskrbljeni zaradi števila selitev ljudi čez mejo in to vidijo kot svetovno krizo. V Amnesty International zavračamo tezo, da gre za begunsko krizo. Ljudje niso težava. Gre za krizo neukrepanja in problem vzrokov, ki družine in posameznike ženejo k prečkanju meja. Prav tako pa smo kritični do politik, ki se s kratkoročnimi in neralnimi odzivi spopadajo z migracijami v svetu.
Kampanje za ljudi na poti
Z našimi kampanjami izvajamo pritisk na vlade, da spoštujejo svojo odgovornost za zaščito pravic vsakega posameznika. Zagotoviti morajo, da so begunci, prosilci za azil in migranti varni ter da ne postanejo žrtve mučenja, diskriminacije in revščine.
Vlade pozivamo, da ustrezno obravnavajo prošnje prosilcev za azil ter da jih ne puščajo v negotovosti. Zavzemamo se za pravice migrantov ter njihovo zaščito pred izkoriščanjem in zlorabami s strani delodajalcev ali trgovcev z ljudmi.
Definicije: Kdo je begunec, prosilec za azil in migrant?
Izrazi begunec, prosilec za azil in migrant se uporabljajo za opis ljudi, ki so zapustili svoj dom in svojo državo.
Izraza migrant in begunec se pogosto uporabljata kot sopomenka, vendar pa je pomembno razlikovati med njima, saj obstaja pravna razlika.
Kdo je begunec?
Begunec je oseba, ki je pobegnila iz svoje države, ker ji tam grozi huda kršitev človekovih pravic in preganjanje. Ker je vlada ni mogla zaščititi pred tveganji in nevarnostjo, se je odločila varnost poiskati zunaj meja svoje države. Vsi begunci imajo pravico do mednarodne zaščite.
Kdo je prosilec za azil?
Prosilec za azil je oseba, ki je zapustila svojo državo in išče zaščito pred preganjanjem in hudimi kršitvami človekovih pravic v drugi državi. Odločitve o svoji prošnji za azil še ni prejela, zato pravno njene pravice še niso izenačene s pravicami begunca. Mednarodna zaščita oziroma azil je človekova pravica. To pomeni, da mora biti vsakomur dovoljeno vstopiti v drugo državo in tam zaprositi za azil.
Kdo je migrant?
Mednarodno sprejeta pravna definicija migranta ne obstaja. Tako kot večina organizacij tudi mi v Amnesty International migrante razumemo kot ljudi, ki ostanejo zunaj svoje države in niso prosilci za azil ali begunci.
Nekateri migranti zapustijo svojo državo, da bi živeli drugje, zaradi dela, študija, družinskih vezi itd. Drugi menijo, da morajo oditi zaradi revščine, političnih nemirov, nasilja tolp, naravnih nesreč ali drugih resnih okoliščin, ki tam obstajajo.
Beseda migrant je v nekaterih primerih zelo zaznamovana beseda, zato uporabljamo tudi izraza emigrant (kdor se izseli v tujino) in imigrant (kdor se priseli v tujino). V nekaterih primerih se uporablja tudi izraz selilci.
Veliko ljudi ne ustreza pravni definiciji begunca, a bi kljub temu lahko bili v nevarnosti, če bi odšli domov.
Pomembno je razumeti, da so migranti samo zato, ker ne bežijo pred preganjanjem, še vedno upravičeni do zaščite in spoštovanja vseh njihovih človekovih pravic, ne glede na status, ki ga imajo v državi, v katero so se preselili. Vlade morajo zaščititi vse migrante pred rasističnim in ksenofobnim nasiljem, izkoriščanjem in prisilnim delom. Migrantov nikoli ne bi smeli pridržati ali prisiliti, da se vrnejo v svoje države brez zakonitega razloga.