• Iran, Irak in Savdska Arabija odgovorni za 91 % usmrtitev
• Države uporabljajo smrtno kazen kot orožje proti protestnikom in etničnim skupinam
• Porast usmrtitev zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, v nasprotju s človekovimi pravicami
Amnesty International je danes v globalnem poročilu o smrtni kazni objavila, da je število usmrtitev po svetu doseglo najvišjo raven od leta 2015, saj je bilo leta 2024 v 15 državah usmrčenih več kot 1.500 ljudi.
Po poročilu Smrtne obsodbe in usmrtitve 2024 (Death Sentences and Executions 2024) je bilo leta 2024 zabeleženih 1.518 usmrtitev – največ po letu 2015 (vsaj 1.634) – pri čemer se je večina usmrtitev zgodila na Bližnjem vzhodu. Kljub temu je število držav, ki so izvajale usmrtitve, že drugo leto zapored ostalo na najnižji ravni doslej.
Znani podatki ne vključujejo tisoče ljudi, za katere se domneva, da so bili usmrčeni na Kitajskem, ki ostaja vodilna država pri izvajanju smrtne kazni, ter v Severni Koreji in Vietnamu, kjer se prav tako domneva, da je uporaba smrtne kazni obsežna. Amnesty International tudi v Palestini in Siriji zaradi nenehnih kriz ni mogla potrditi natančnega števila usmrtitev.
Iran, Irak in Savdska Arabija so bili odgovorni za skupno povečanje števila znanih usmrtitev. Skupno so te tri države izvedle osupljivih 1.380 usmrtitev. Irak je zabeležil štirikrat več usmrtitev kot leto prej (16 v 2023, 63 v 2024), Savdska Arabija dvakrat več (172 v 2023, 345 v 2024), v Iranu pa so usmrtili 119 ljudi več kot lansko leto (853 v 2023, 972 v 2024). To predstavlja kar 64 % vseh znanih usmrtitev v letu 2024.
Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu. Čeprav v nekaterih državah še vedno vlada popolna tajnost glede izvajanja smrtne kazni, je očitno, da so države, ki jo ohranjajo, v izolirani manjšini. Leta 2024 je usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število v zgodovini, kar kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Iran, Irak in Savdska Arabija so bili odgovorni za strmo povečanje števila smrtnih kazni, saj so izvedli več kot 91 % vseh znanih usmrtitev. S tem so grobo kršili človekove pravice in neusmiljeno jemali življenja zaradi obtožb, povezanih z mamili in terorizmom.«
Pet držav z največjim številom zabeleženih usmrtitev v letu 2024 so Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Irak in Jemen.
Smrtna kazen kot orodje represije
Amnesty International je leta 2024 dokumentirala primere, ko so oblasti smrtno kazen uporabljale kot politično orožje – bodisi pod pretvezo zagotavljanja javne varnosti bodisi za ustrahovanje prebivalstva.
V ZDA, kjer se po koncu pandemije covida-19 izvaja vse več usmrtitev, je bilo usmrčenih 25 ljudi (v primerjavi s 24 v letu 2023). Novoizvoljeni predsednik Trump je večkrat zagovarjal smrtno kazen kot sredstvo za zaščito prebivalstva pred “nasilnimi posiljevalci, morilci in pošastmi”. Njegove izjave so širile napačno predstavo, da ima smrtna kazen edinstven odvračalni učinek na kriminal.
V nekaterih državah Bližnjega vzhoda so smrtne obsodbe uporabljali za utišanje zagovornikov človekovih pravic, disidentov, protestnikov, političnih nasprotnikov in pripadnikov etničnih manjšin.
Tisti, ki so si upali izzvati oblast, so se soočili z najokrutnejšimi kaznimi, še posebej v Iranu in Savdski Arabiji, kjer so smrtno kazen uporabljali za utišanje tistih, ki so imeli pogum spregovoriti.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Leta 2024 je Iran še naprej uporabljal smrtno kazen za kaznovanje posameznikov, ki so se uprli oblasti med vstajo Ženska, življenje, svoboda (Woman, Life, Freedom). Lani sta bila usmrčena vsaj dva posameznika, povezana s protesti – med njimi tudi mlad moški z duševno motnjo – po nepravičnih sodnih procesih in izsiljenih priznanjih, iztrženih s pomočjo mučenja.
Savdske oblasti so nadaljevale z uporabo smrtne kazni za utišanje političnih nasprotnikov in kaznovanje pripadnikov šiitske manjšine, ki so med letoma 2011 in 2013 podpirali protivladne proteste. Avgusta so oblasti usmrtile Abdulmajida al-Nimra zaradi domnevnih terorističnih dejanj, povezanih s članstvom v Al-Kaidi, čeprav so sodni dokumenti sprva navajali, da je sodeloval v protestih.
Medtem je Demokratična republika Kongo napovedala, da namerava ponovno uvesti usmrtitve, so vojaške oblasti v Burkini Faso sporočile, da nameravajo ponovno uvesti smrtno kazen za običajna kazniva dejanja.
Porast usmrtitev zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili
Več kot 40 % usmrtitev v letu 2024 je bilo izvedenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, ki določa, da se smrtna kazen lahko uporablja le za “najhujša kazniva dejanja”.
Usmrtitve zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, so bile najpogostejše na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Singapurju in verjetno tudi v Vietnamu. V številnih primerih so smrtne kazni nesorazmerno prizadele osebe iz prikrajšanih okolij, pri čemer ni nobenega dokaza, da bi imele kakršen koli učinek na zmanjšanje trgovine z mamili.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Države, kot so Maldivi, Nigerija in Tonga, ki razmišljajo o uvedbi smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z mamili, morajo biti opozorjene in spodbujene k postavitvi človekovih pravic v središče svoje politike do upravljanja z mamili.
Moč kampanj za odpravo smrtne kazni
Kljub porastu števila usmrtitev je le 15 držav izvajalo smrtno kazen, kar je najnižja številka v zgodovini. Do danes je 113 držav popolnoma ukinilo smrtno kazen, skupno pa jo je v praksi ali zakonsko odpravilo 145 držav.
Leta 2024 je Zimbabve sprejel zakon, s katerim je odpravil smrtno kazen za običajna kazniva dejanja. Prvič doslej je več kot dve tretjini vseh držav članic Združenih narodov glasovalo za deseto resolucijo Generalne skupščine o moratoriju na uporabo smrtne kazni. Reforme smrtne kazni v Maleziji so prav tako privedle do sprememb – v letu 2024 se je število ljudi, ki jim grozi smrtna kazen, zmanjšalo za več kot tisoč.
Kampanja za odpravo smrtne kazni je prinesla po svetu še več sprememb. Hakamada Iwao – ki je na japonskem prestal skoraj pet desetletij obsojen na smrtno kazen – je bil septembra 2024 oproščen. Ta trend se je nadaljeval tudi v leto 2025. Marca je bil Rocky Myers – temnopolti moški, obsojen na smrt v Alabami kljub resnim pomanjkljivostim v sodnem postopku – pomiloščen po pozivih njegove družine in pravne ekipe, nekdanjega porotnika, lokalnih aktivistov in mednarodne skupnosti.
Kampanje proti smrtni kazni delujejo. Kljub peščici voditeljev, ki jo še naprej uporabljajo kot politično orožje, svet nezadržno napreduje k njenemu popolnemu izkoreninjenju.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International