Amnesty International danes objavlja letno poročilo za 2021, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic po vsem svetu, ena od 154 vključenih držav je tudi Slovenija.
»Leto 2021 bi moralo biti leto okrevanja po velikem pretresu, ki ga je na svetovni ravni povzročil covid – a se je sprevrglo v poglabljanje neenakosti in večje nestabilnosti, kar bomo čutili še leta,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Na ravni Evrope pa Amnesty z zaskrbljenostjo opaža, kako se je celina dve leti po pandemiji soočala s stalnim porastom avtoritarnosti, včasih pod krinko zaščite prebivalstva pred covidom-19. »V prizadevanjih, da se utiša drugačno mnenje, so bili tarča ljudje, ki so mirno protestirali, novinarke_ji, zagovorniki_ce človekovih pravic, sodstvo, organizacije civilne družbe …«
V delu za Slovenijo je organizacija prepoznala dobro novico junija ob spremembi opredelitve posilstva v skladu z modelom soglasja, decembra pa je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi – za oboje smo si skupaj z drugimi prizadevali tudi v Amnesty International Slovenije. Sicer pa je bilo, podobno kot v svetu, leto tudi v Sloveniji zaznamovano s številnimi napadi na človekove pravice.
Restriktivna begunska zakonodaja, slabšanje svobode medijev, omejevanje zbiranj z namenom protesta
Poleg nadaljevanja prisilnih vračanj beguncev na Hrvaško se je zaostrila tudi begunska zakonodaja, ki sedaj dopušča možnost popolnega zaprtja mej za begunce in s tem odstop od mednarodnega azilnega prava.
Slabšala se je svoboda medijev. Javni mediji so bili tarče spodkopavanja: izvajale so se kampanje blatenja, novinarji_ke so bili tarča pogostega nadlegovanja, tudi s strani premierja Janeza Janše in drugih visokih politikov. Slovenska tiskovna agencija je dolge mesece ostala brez financiranja. Slovenija pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla z 32. na 36. mesto. Tarča kampanj klevetanja s strani predstavnikov oblasti so bile pogosto tudi nevladne organizacije in drugi kritični glasovi.
Ustavno sodišče RS je kot neustavne prepoznalo dele zakona o nalezljivih boleznih, ki so bili temelj za številne omejitvene ukrepe. Ti ukrepi so v veliki meri zaznamovali tudi leto 2021.
V okviru protikoronskih ukrepov se je nadaljevalo omejevanje zbiranj z namenom protesta: splošna prepoved javnih zbiranj je z izjemo 12 dni veljala od oktobra 2020 do 19. aprila 2021. Številne protestnike je policija kaznovala z visokimi globami. Julija je odloke o prepovedi zbiranja ustavno sodišče razglasilo za neustavne. To pa ni preprečilo nadaljnjih posegov v pravico do svobode zbiranja, saj je vlada v začetku letošnjega leta od Jaše Jenulla zahtevala plačilo treh zahtevkov za stroške varovanja mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Kliknite za podpis peticije zanj.
»Gre za preko 40.000 evrov, čeprav je omogočanje protestov dolžnost policije. Ta dolžnost omogočanja protestov zajema tudi spontane, neorganizirane in neprijavljene proteste in akcije državljanske nepokorščine ter vključuje tudi varovanje protestov. Terjati stroške za varovalne ograje, pse, konjenice in za plače policistov od udeležencev protestov je nedopustno in je kršenje pravice do protesta. Take zahteve so maščevalni ukrepi; njihov namen je utišanje in finančno izčrpavanje in zastraševanje drugih protestnikov in odvračanje od protestiranja – od ustavno zaščitenega načina izražanja mnenja,« je dodala Nataša Posel.
Jenull s tremi tožbami za varovanja protestov ni osamljen primer: policija je do začetka oktobra 2021 priglasila skupno skoraj milijon evrov oziroma natančno v višini 972.166 evrov stroškov za varovanje, državno odvetništvo pa je sredi marca potrdilo, da je imelo takrat v obravnavi 28 zahtevkov v skupni višini 269.778,48 EUR.
Združeni narodi so v preteklosti take zahteve po plačilu stroškov varovanja protestov že opredelili kot kršitev Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; da to ni prav, je tudi stališče Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
»V Amnesty International smo za Jenulla zato sprožili globalno nujno akcijo in pozvali članstvo po svetu, da predsednika vlade Janeza Janšo pozove, naj vlada umakne zahtevke in tožbe ter preneha kaznovati mirne protestnike. Peticija je objavljena tudi na spletni strani slovenske Amnesty (www.amnesty.si/jenull).
Več:
Statistike za 2021*
• Novo zakonodajo glede svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja je sprejelo vsaj 67 od 154 držav, vključenih v letno poročilo.
• Zagovorniki človekovih pravic so bili samovoljno pridržani v najmanj 84 od 154 držav, vključenih v letno poročilo.
• Begunci in migranti so bili nezakonito vrnjeni v svoje države ali protipravno potisnjeni čez mejo v vsaj 48 od 154 držav, vključenih v letno poročilo.
• Nepotrebna ali pretirana sila je bila uporabljena proti protestnikom v vsaj 85 od 154 držav, vključenih v letno poročilo.
* Na podlagi opazovanja Amnesty International.
Opozorila glede globalne ravni
Amnesty International opozarja, da so se v 2021 tako politični voditelji kot velike korporacije povezali v dajanju prednosti dobičku in moči – namesto ljudem. To je bila izdaja danim obljubam o pravičnem spopadanju po pandemiji.
• Bogate države, med njimi EU in Združeno kraljestvo, so blokirale poskuse, da se začasno odpravijo intelektualne zaščite za cepiva, da bi jih lahko proizvedli več in da bi bila dostopna tudi državam z nižjimi prihodki.
• Čeprav so veliki proizvajalci cepiv prejeli milijarde javnega financiranja, so požrešno kovali ogromne dobičke, cepiva pa omogočali zgolj bogatim državam. V letu 2021 sta tako Pfeizer/Biontech in Moderna predvidela dobiček v višini 54 milijard ameriških dolarjev, ob tem pa so v države z nižjimi prihodki dobavili manj kot dva odstotka svojih cepiv. Najbolj kruto se je to čutilo v Afriki: tam je bilo do konca leta 2021 v celoti cepljenih manj kot osem odstotkov prebivalstva.
• Odgovornost v pandemiji so imeli tudi digitalni velikani (Big Tech). Njihovi algoritmi so pogosto prioritizirali senzacionalistične vsebine, da bi si pridobili največje možne dobičke. To je pomenilo plodna tla za širjenje napačnih informacij glede covida-19.
Po vsem svetu so izbruhnili novi in nerešeni konflikti, v katerih je civilno prebivalstvo »kolateralna škoda«; to so bili razseljeni, ubiti, žrtve spolnega nasilja … Že tako krhki zdravstveni in gospodarski sistemi pa so se znašli na robu.
• Ob vsem strahovitem trpljenju je bila mednarodna skupnost povsem neučinkovita. To se je posebej kazalo skozi paralizo Varnostnega sveta ZN, ki ni ukrepal glede grozodejstev v Mjanmarju, kršitev človekovih pravic v Afganistanu, vojnih hudodelstev v Siriji …
• Ta trajna paraliza multilateralnih teles in manko odgovornosti močnih držav sta utrdili pot do ruske invazije Ukrajine, ki grobo krši mednarodno pravo.
V taki situaciji – ko je nujna razprava o tem, kako se najbolje soočiti s številnimi svetovnimi izzivi – pa so številne države še povečale svoja prizadevanja, da bi utišale kritike. V letu 2021 je najmanj 67 držav sprejelo nove zakone, ki omejujejo svobodo izražanja, zbiranja ali združevanja.
Kje so rešitve?
Graditi moramo na vztrajni budnosti in uporu množic, kot to spremljamo po vsem svetu – in tudi v Sloveniji: da bi se uprli vladnim izdajam njihovih zavez, da bodo delale za dobro vseh; da bi se uprli zlorabam velikih podjetij ter da bi se borili proti vsakemu poskusu utišanja kritike. Vlade morajo nehati zlorabljati pandemijo kot izgovor za utišanje neodvisnih glasov in debat. Tudi zato Amnesty začenja globalno kampanjo za spoštovanje pravice do protesta.