Tik pred 25. novembrom – ko je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, s katerim se začenjajo akcijski dnevi proti temu nasilju, ki trajajo do 10. decembra – je z Danske prišla dobra novica, da je prvo branje prestal zakonski predlog, ki določa, da je spolni odnos brez privolitve posilstvo. Ko bo zakon sprejet, bo Danska deseta država v Evropi, ki posilstvo opredeljuje na podlagi (ne)soglasja.
Tako zakonodajno spremembo so napovedali tudi v Španiji in nedavno na Nizozemskem – pa tudi v Sloveniji, že pod prejšnjo pravosodno ministrico Andrejo Katič.
Žal do spremembe definicije kaznivega dejanja posilstva po modelu “ja pomeni ja” v Sloveniji (še) ni prišlo; še več, pravosodno ministrstvo je v svojem predlogu šlo celo v drugo smer, in sicer v model “ne pomeni ne”. Ta zaradi vrste razlogov ni primeren; med drugim tudi zato, ker predpostavlja, da spolno napadena oseba vedno zmore reči ne in pa tudi, da je oseba vedno na voljo za spolni odnos in da mora prav izrecno reči ne, če ga noče.
Helle Jacobsen, višja svetovalka za področje spolov pri danski Amnesty, je ob zgoraj omenjeni dobri novici poudarila:
“Ta sprememba se ni zgodila sama od sebe. Vodilne akterke zahteve po spremembi so bile preživele spolnega nasilja, ki so povedale svoje zgodbe, lobirale in se trudile doseči, da nobeni drugi ženski ne bi bilo treba prestati, kar so pretrpele same.”
Prosimo, pridružite se takemu boju v Sloveniji in nam pomagajte spremeniti definicijo kaznivega dejanja posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku po modelu “ja pomeni ja”. Kliknite tukaj za podpis peticije.
Silvia Ingolfsdottir Åkermark: “Prej se nismo zavedali, da je toliko posilstev, ki niso nikoli prišla do sodišč.”
Švedski parlament je maja 2018 sprejel zakon, ki določa, da je spolni odnos brez soglasja posilstvo, torej uzakonil model “ja pomeni ja”.
O tem, kaj je to pomenilo in spremenilo, smo se pogovarjali s Silvijo Ingolfsdottir Åkermark,odvetnico s svojo odvetniško pisarno. Specializirana je za področje kaznivih dejanj spolnega nasilja in trgovanja z ljudmi. Pred tem je delovala kot tožilka, specializirana za omenjena področja in nasilje v družini.
Kakšna je zaščita obdolženca v modelu “ja pomeni ja”?
Breme dokazovanja je še vedno na tožilcu, da dokaže, da je obdolženec kriv. To se ne razlikuje od prej. A fokus več ni na tem, zakaj se žrtev ni upirala, ampak na tem, zakaj je obdolženec verjel, da je žrtev res rekla “ja” (privolila v spolni odnos). Na Švedskem je zdaj več primerov kot prej, ker je zdaj več dejanj kriminaliziranih. Ko se kot nekdanja tožilka pogovarjam z drugimi tožilci na Švedskem … zdaj se sprašujemo, zakaj nismo prej sprejeli tega zakona. Kako to, da je tako dolgo trajalo, da smo spoznali, da je to zakon, ki ga mora imeti moderna družba.
Torej v modelu “ja pomeni ja” ni manjše stopnje obsodb?
Ne, zdaj je pravzaprav več obsodb kot prej.
(Podatki kažejo, da se je število obsodb v dveh letih po spremembi zakonodaje povečalo za 75 odstotkov. Op.av. Kliknite za več.)
Mislim, da je zdaj več prijav na policijo. Ker se je o tem tudi več razpravljalo v medijih in družbi. Spremembe vidim tudi pri svojih strankah, ko svetujem, na primer, v primerih posilstev, da želijo to narediti. Vedo, da bo težko dokazati, a rečejo, da hočejo, da obdolženec pride na razgovor na policijo in se zave, da je naredil nekaj narobe, da ni bilo v redu, kar je naredil. Da morda tega več ne bo naredil drugim ženskam.
Ali so sodni postopki v modelu “ja pomeni ja” bolj humani do žrtev/preživelih spolnega nasilja?
Mislim, da je to zahtevno vprašanje. Menim, da je za žrtev še vedno zelo težko biti na sojenju, govoriti o tem, kaj je prestala. Je pa zdaj lažje to, da je večji fokus na obdolžencu kot prej. Ni toliko sramotenja in zvračanja krivde na žrtve, kot je bilo prej.
Kako sodišče išče dokaze za to, ali je bila privolitev dana?
Tudi prej, ko je bilo kriminalizirano v primeru nasilja ali groženj, je bilo kar težko dokazovati … zatem nisi imel modric. Še vedno je težko dokazati. Gre za vprašanja, kot so odnos med obema stranema, kaj se je dogajalo, ali sta si pošiljala sporočila … Gre za dokazovanje kot prej. Mislim, da ni take razlike. Še vedno je zelo težko.
Zakaj je model “ja pomeni ja” boljši od “ne pomeni ne”?
Ker model “ja pomeni ja” predpostavlja, da je spolni odnos medsebojni dogovor med dvema stranema in ne nekaj, kar moški vzame od ženske – v smislu, da če ne reče ne, je vse ok. Namesto tega drug drugemu rečemo “ja” in potem naredimo to, kar hočemo.
Imate kakšno sporočilo za pravne strokovnjake_inje v Sloveniji?
Ko sem bila tožilka, preden smo spremenili zakonodajo – in o tem se tudi zdaj pogovarjam s tožilci – sem bila kar skeptična, nisem verjela, da bo več obsodb, mislila sem, da je naš zakon popoln. A sem se povsem motila. To zdaj vedo tudi tožilci. Prej se nismo zavedali, da je toliko posilstev, ki niso nikoli prišla do sodišč, ker ni bilo nasilja ali grožnje.
Če penetriraš v nekoga, ki tega noče, pa se ta oseba ni sposobna upirati – ker jo je tako strah ali zmrzne – je seveda to še vedno kaznivo dejanje. To je posilstvo. Prej ti primeri niso prišli pred sodišče, ker smo rekli, da ni bilo kaznivega dejanja. Pa je kaznivo dejanje!
| V Sloveniji si za spremembo definicije posilstva po modelu “ja pomeni ja” poleg drugih prizadevamo v skupni kampanji Amnesty International Slovenije, Društva za nenasilno komunikacijo (DNK), Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacijNjen del je tudi pridobivanje izjav podpore znanih ljudi v video obliki. Kliknite tukaj za njihov ogled na strani kanalu DNK na YouTube; DNK je za to pridobil sredstva Active Citizens Fund (mikro projekt, hiter odziv). |
