Po večinski odločitvi sodišča, da se Tanerja Kiliča obsodi “članstva v teroristični organizaciji Fethullaha Gülena” ter da se Özlem Dalkıran (Citizens’ Assembly), İdil Eser (nekdanja drektorica Amnesty Turčija) in Günal Kurşun (Human Rights Agenda Association) obsodi za “pomoč teroristični organizaciji Fethullaha Gülena,” je Andrew Gardner, raziskovalec Amnesty International’ za Turčijo, ki je sojenje spremljal, dejal:
“Danes smo bili priča spektakularnemu delanju farse iz pravičnost. Ta sodba ni le velik udarec za Tanerja, Özlem, İdil in Günala ter njihove družine, ampak tudi za vsakogar, ki verjame v pravico in aktivizem za človekove pravice v Turčiji in zunaj nje.”
“Odločitev sodišča je osupljiva. Na 12 nadaljevanjih sojenja je bila prav vsaka obtožba celovito razkrita kot neosnovano klevetanje. Odločitev sodišča je v nasprotju z logiko in kaže, da je bilo triletno sojenje že od prvega dne politično motiviran poskus, da se utiša neodvisne glasove.”
“Primer je bil lakmusov papir za turški sodni sistem. Glede na to je tragično videti, kakšno vlogo je imel in še ima pri kriminaliziranju zavzemanja za človekove pravice. Še naprej bomo stali ob strani našim prijateljem in kolegom, ko se bodo pritožili proti sramotnim obsodbam.”
İdil, Özlem in Günal so bili vsi obsojeni na 25 mesecev zapora, ker naj bi pomagali teroristični organizaciji. Taner je bil obsojen na 6 let in tri mesece zapora.
Za nobenega od štirih obsojenih ni bilo izdanega naloga za pridržanje. Med čakanjem na odločanje o pritožbi niso v pridržanju. Postopek pritožb bi lahko trajal leta.
“Če se borite za človekove pravice ali govorite resnico, tvegate”
Sodba je bila izrečena 11 ljudem, zagovornikom človekovih pravic, med njimi sta bila častni predsednik in nekdanja direktorica turške Amnesty, Taner in Idil. Enajsterica se je skoraj tri leta borila proti izmišljenim obtožbam, grozilo pa jim je do 15 let zapora. Vse so preganjali na podlagi neosnovanih obtožb terorizma.
“Že od začetka je šlo za politično motivirano sojenje, kot v tako veliko drugih primerih proti zagovornikom človekovih pravic, novinarjem, odvetnikom, akademikom in aktivistom,” je dejala Idil Eser pred objavo obsodbe. “Namen kazenskega pregona je utišanje obtoženih in pošiljanje sporočila celotni družbi: če se borite za človekove pravice ali govorite resnico, tvegate.”
Na celotnem poteku sojenja so bile obtožbe “terorizma” proti 11 obtoženim vedno znova in kategorično dokazane za napačne, vključno z lastnimi dokazi države. Tožilstvo je skušalo legitimna prizadevanja za človekove pravice prikazati kot nezakonita dejanja.
Po več kot 14 mesecih zapora je bil nekdanji predsednik turške Amnesty, zdaj pa častni predsednik, Taner Kilič, avgusta 2018 izpuščen proti plačilu varščine. Osem od obtoženih jih je v zaporu preživelo skoraj štiri mesece, preden so jih oktobra 2017 izpustili. A tisoči drugih, ki so ujeti v globoko in daleč segajoče turško zatiranje drugače mislečih, ostajajo zaprti.
Na sojenju novembra lani je državni tožilec predstavil svoje zadnje mnenje, kjer je zahteval, da se Tanerja obsodi “članstva v teroristični organizaciji”, Idil Eser, Özlem Dalkıran, Günala Kurşuna, Velija Acuja (Human Rights Agenda Association) in Nejata Taştana (Equal Rights Watch Association) pa za “zavestno in voljno pomoč teroristični organizaciji.” Za Nalan Erkem, İlknur Üstün, Şeyhmusa Özbeklija (Rights Initiative), Alija Gharavija (strateški svetovalec za informacijsko tehnologijo) in Petra Steudtnerja (voditelj usposabljanj za nenasilje) je predlagal oprostitev.
Več
Tanerja Kılıča so obtožili “članstva v teroristični organizaciji Fethullaha Gülna” na podlagi zmotnih navedb, da si je naložil ByLock, aplikacijo za pošiljanje sporočil, za katero oblasti zatrjujejo, da jo uporabljajo sledilci Fethullaha Gülna. Vlada trdi, da je ta skupina odgovorna za poskus državnega udara julija 2016.
A za trditev, da si je Taner res naložil to aplikacijo, niso predložili nikakršnega verodostojnega dokaza. Nasprotno, dva neodvisna forenzična strokovnjaka sta ugotovila, da na njegovem telefonu ni sledu, da bi na njem kadarkoli bil ByLock.
Preostala deseterica je bila aretirana julija 2017, medtem ko so bili na povsem običajni delavnici.
Za svobodo vseh enajstih ste si s podpisovanjem peticij prizadevali tudi številni v Sloveniji.