Amnesty International vsako leto pripravi  globalno letno poročilo  o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 150 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.  

Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Svetovna kriza človekovih pravic, ki jo učinki Trumpove politike še poglabljajo.

• Iran, Irak in Savdska Arabija odgovorni za 91 % usmrtitev• Države uporabljajo smrtno kazen kot orožje proti protestnikom in etničnim skupinam• Porast usmrtitev zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, v nasprotju s človekovimi pravicami

Število usmrtitev je v preteklem letu naraslo in doseglo skoraj najvišje število v zadnjih desetih letih. 

Amnesty International je objavila letno poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu v 2023. Poleg svetovne analize in regionalnih pregledov med drugim vsebuje tudi informacije za 155 držav sveta, vključno s Slovenijo. 

Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 155 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija. 

Letno poročilo Amnesty International The State of the World’s Human Rights vsebuje informacije o 155 državah, pet regionalnih pregledov in svetovno analizo, pa tudi predgovor generalne sekretarke Agnès Callamard, ki v svojih besedah poda pregled stanja človekovih pravic. Svetovna analiza se osredotoča na štiri področja, ki na svetovni ravni izpostavljajo številne trende, ki so zabeleženi v poročilu:

Amnesty International vsako leto pripravi globalno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 155 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija. 

• Letno poročilo Amnesty International za leto 2022 poudarja dvojna merila glede človekovih pravic po vsem svetu in neuspeh mednarodne skupnosti pri doslednem izvajanju človekovih pravic in univerzalnih vrednot.

Amnesty International danes objavlja letno poročilo za 2021, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic po vsem svetu, ena od 154 vključenih držav je tudi Slovenija.

Branjenje človekovih pravic na udaru v regiji, prizadeti zaradi pandemije 

Covid-19 je najbolj prizadel tiste, ki so že desetletja zatirani zaradi neenakosti, zanemarjanja in zlorab