Zgroženi smo ob grozljivem razvoju dogodkov v Rafi, najbolj gosto poseljenem območju Gaze, kamor se je zateklo 1,5 milijona ljudi, ki nimajo kam drugam – med njimi je več kot pol milijona otrok. Če bo Izrael začel predlagano kopensko ofenzivo, bo ubitih še tisoče več civilistov, trenutno curljanje humanitarne pomoči pa bo v nevarnosti, da se popolnoma ustavi. Če se ta vojaški načrt ne takoj ustavi, bodo posledice katastrofalne.
Pismo vodij, sedmih humanitarnih agencij in organizacij za človekove pravice, vključno z generalno sekretarko Amnesty International Agnès Callamard, ki nadaljujejo.
Številna območja v Gazi so v ruševinah in tam ni mogoče živeti, glede na to, da je ogromna škoda na več kot 70 odstotkih civilne infrastrukture. Večina bolnišnic ne more delovati ali pa lahko delujejo le delno, ob tem da so povsem zasedene. Malo je hrane, čiste vode, zavetišč ali sanitarij. Ljudje živijo v skrajno nehumanih razmerah, številni na prostem. Težko je verjeti, da je izraelska vojska povzročila prisilno preselitev večine prebivalstva z njihovih domov v Rafo – kjer je zdaj natlačenih šestkrat več ljudi kot prej – in potem napovedala, da jo bo napadla.
Strategija sistematičnih in ponavljajočih prisilnih transferjev civilnega prebivalstva, ki jo izvaja izraelska vlada, je pripeljala do prisilne razselitve več kot treh četrtin prebivalstva, med katerimi so številni ostali brez ustrezne namestitve ali domov, kamor bi se lahko vrnili.
Kolektivno kaznovanje civilistov s tem, da se jim odreka ustrezno namestitev, hrano, čisto bodo in druge nujne stvari, potrebne za preživetje, in oviranje pošiljk humanitarne pomoči, namenjene zmanjševanju lakote, lahko predstavlja hude kršitve zavez okupacijske sile po mednarodnem humanitarnem pravu: vojno hudodelstvo.
Prejšnji mesec je Meddržavno sodišče naložilo Izraelu, naj sprejme takojšnje in učinkovite ukrepe za dostavo nujno potrebnih osnovnih storitev in humanitarne pomoči v Gazi. Ne le, da se to ni zgodilo, situacija na terenu se je še poslabšala. V izraelskih zračnih napadi na Rafo je bilo v enem samem dnevu ubitih najmanj 100 Palestincev, v kljubovanju mednarodnim klicem po omilitvi situacije in morebiti tudi ukazu Meddržavnega sodišča.
Več kot 1,5 milijona ljudi, ujetih v Rafi, ne more oditi nikamor na varno in številni med njimi so se morali že večkrat preseliti. Brez izjeme vsa po izraelskem zatrjevanju domnevno varna mesta so bila kompromitirana, kar je še dodaten dokaz, da v Gazi dejansko ni varnega mesta.
Naš poziv po takojšnjem in trajnem premirju je še bolj nujen kot kadarkoli doslej, saj so neomajno izraelsko bombardiranje in napadi zdesetkali Gazo, palestinsko prebivalstvo je prepuščeno lakoti, grozi jim stradanje, razhajajo bolezni, medtem ko se ovirajo poskusi, da se zmanjša njihovo trpljenje.
Izraelska vojaška ofenziva je praktično onemogočila dejansko in učinkovito izvajanje našega humanitarnega dela, s čimer se ne ogroža le varnosti, ampak tudi sama načela humanitarnega dela. Rafa je bila osnovna vstopna točka za pomoč, bombardiranje oz. napadi bo oviralo dobavo pomoči.
Molk močnih držav in občasno tudi gmotna podpora izraelske vojske kaže na skrb vzbujajočo sokrivdo za poglabljajočo krizo v Gazi. Taka dejanja, bodisi v obliki transferov orožja, diplomatskega oviranje resolucij ali molka, so Izraelu dejansko podelila nekaznovanost.
Grozljiva situacija v Gazi ilustrira, kako nujno je, da države z vsega sveta prenehajo dobavljati orožje in strelivo, ki se uporablja v teh grozodejstvih. K trajnemu premirju pozivamo tudi, da se zaščiti civilna življenja, izpusti talce in nezakonito pridržane Palestince ter zagotovi celovit, neoviran dostop za humanitarno pomoč in humanitarne delavce.
Države imajo pravno in moralno odgovornost, da ščitijo civiliste, preprečujejo vojna hudodelstva in spoštujejo mednarodno pravo. Države pozivamo, naj razmislijo o tem, da njihovo nedelovanje ali nadaljnja podpora ne le poglablja tragedijo, ampak da nosijo tudi soodgovornost. Pozivamo jih, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se prepreči nadaljnje vojaške napade in se vzpostavi trajno in obsežno premirje v Gazi. Kliknite za podpis peticije za premirje.
Podpisani_e:
- Ana Alcalde, v.d. generalne sekretarke, ActionAid International
- Dr Agnès Callamard, generalna sekretarka, Amnesty International
- Charlotte Slente, generalna sekretarka, Danish Refugee Council
- Manuel Patrouillard, izvršni direktor, Handicap International-Humanity & Inclusion
- Amitabh Behar, izvršni direktor, Oxfam International
- Rob Williams, izvršni direktor, War Child Alliance
- Faris Arouri, direktor, Association for International Development Agencies
