20. Festival dokumentarnega filma, 10. nagrada Amnesty International, 5 tekmovalnih filmov in 1 zmagovalec – O očetih in sinovih

Tudi na 20. Festivalu dokumentarnega filma, ki se je v organizaciji Cankarjevega doma med 14. in 21. marcem 2018 odvijal na različnih lokacijah v Ljubljani, smo (že 10.) podelili nagrado najboljšemu dokumentarnemu filmu na temo človekovih pravic. Žirija (sestavljali so jo Ula Furlan Molk, Bill Shipsey in Dejan Babosek) je nagrado podelila filmu O očetih in sinovih režiserja Talala Derkija, posebno omembno pa filmu Tujec v paradižu režiserja Guida Hendrikxa. Več o nagradi in zaključen večeru festivala najdete tu.

Tekmovalni filmi

V tekmovalni sekciji se bo za nagrado Amnesty International Slovenije potegovalo pet filmov, in sicer:

Mrtvi narod (Tara moarta), r. Radu Jude

Dokumentarec o vlogi romunskega ljudstva v vsesplošnem preganjanju Judov od sredine tridesetih let do konca druge svetovne vojne. Radu Jude, prvak novega romunskega filma, avtor filmov Bravo! in Ranjena srca, s katerima je obdeloval romunsko polpreteklo zgodovino, svoj prvi dokumentarec ilustrira s črno-belimi fotogrami, potreti preprostih ljudi s podeželja. Glas pripovedovalca bere dnevniške zapise romunskega Juda, zdravnika, ki je natančno popisoval sprva spontano, nato pa vse bolj sistematično nasilje nad judovskim ljudstvom in uklanjanje najprej nacističnemu, po vojni pa sovjetskemu režimu. Historografsko verodostojnost dodatno podkrepijo arhivski posnetki govorov verskih in političnih voditeljev, ki so se slepo uklanjali agresorjem in ideološkim somišljenikom. Dokument zamolčane zgodovine romunskega naroda, ki vse do danes ostaja tabu tema.

Oglejte si napovednik

Na sporedu:

• v nedeljo, 18. marca, ob 21.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v sredo, 21. marca, ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Debatni krožek (Atelier de conversation), r. Bernhard Braunstein

“Debatni krožek” poteka v javni knjižnici znamenitega pariškega kulturnega centra Georgesa Pompidouja. Knjižnica je edinstvena, v njej ni pristopnin ali članskih izkaznic, identiteta ljudi ni pomembna. Tam se vsak teden srečujejo ljudje vseh narodnosti, ras in veroizpovedi, s ciljem, da bi se naučili francoščine. Begunci z vojnih območij in študentje so pomešani z zdravniki, poslovneži in sodniki, vsi so bodisi začasni rezidenti bodisi begunci, ki bi radi ostali v Franciji. V živahni razpravi – vsi so posedeni v polkrog -, ki se največkrat dotika perečih aktualnih tematik, sodelujejo ljudje iz Iraka, Kurdistana, Afganistana, Turčije, Egipta, Italije, Japonske, ZDA, Sirije, Brazilije, Kitajske, Bolivije, Kolumbije itd.

Oglejte si napovednik

Na sporedu:

• v ponedeljek, 19. marca, ob 17.00 v Kinodvoru,
• v torek, 20. marca, ob 19.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Tujec v paradižu (Stranger in Paradise), r. Guido Hendrikx

Presenetljivo izoblikovan in obenem igriv dokumentarec, ki aktualno evropsko priseljensko politiko popelje v polje političnega teatra. Film v treh poglavjih in epilogu predstavi uradnika, ki nekje na evropskem jugu – “vratih raja” – sprejema migrante z vsega sveta, od Pakistana, Indije in Afganistana do Somalije, Malija in Slonokoščene obale. V prvem poglavju jih pričaka z značilno desničarsko retoriko; migrante prikazuje kot strošek za Evropsko unijo, sporoča jim, da jih “nočemo v svojih vrstah”. Nato drugo skupino sprejme kot liberalni aktivist, jim ponuja roko, v prepričanju, da bodo z delom v EU lahko udeleženi pri gradnji nove, strpnejše Evrope. V tretjem delu tujcem razloži pravila igre evropske migrantske politike, nariše jim pogoje za pridobitev dovoljenja za bivanje in jih seznani z dejstvom, da bo večina prošenj zavrnjenih.

Oglejte si napovednik

Na sporedu:

• v sredo, 14. marca, ob 17.45 v Kinodvoru (po filmu pogovor z Miho Blažičem N’tokom o beguncih in begunkah),
• v ponedeljek, 19. marca, ob 19.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

O očetih in sinovih (Of Fathers and Sons), r. Talal Derki

Dokumentarec o indoktriniranju najmlajših za džihad, ki ga je režiser posnel pod krinko filmskega poročevalca in simpatizerja Islamske države. Po letih bivanja v Berlinu, ko je med drugim posnel večkrat nagrajeni film Vrnitev v Homs (2013), se je odločil in se vrnil v domače okolje na severu Sirije; tam je pristopil k Abuju Osami, očetu osmih otrok in pripadniku fronte al-Nusra, izpostave al-Kaide v Siriji, ki mu je dovolil snemati v družinskem okolju. In to okolje je strašljivo; njegovi sinovi so indoktrinirani od ranega otroštva, Abu Osama z navdušenjem pripoveduje, kako jih je poimenoval po herojih džihada, zelo kmalu pa pride čas, ko so “najstarejši” vključeni v al-Kaidin vadbeni kamp. Srhljiv portret ljubečega družinskega očeta in ekstremista, ki npr. z ostrostrelsko puško strelja na civiliste.

Oglejte si napovednik

Na sporedu:

• v četrtek, 15. marca, ob 21.15 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v ponedeljek, 19. marca, ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

Zahodno od reke Jordan (West of the Jordan River), r. Amos Gitai

Amos Gitai se je po več kot tridesetih letih s kamero vrnil na Zahodni breg, kjer je leta 1982 že posnel kontroverzni dokumentarec Field Diary. Vmes se je podoba Izraela in zasedenih območij korenito spremenila, avtorja pa danes – po umoru Jicaka Rabina leta 1995 in po smrti Jaserja Arafata – zanima predvsem to, ali so se Palestinci in Izraelci še sposobni spraviti in živeti v miru. Rezultati njegove “raziskave” so presenetljivo optimistični, tudi zato ker se pogovarja z lokalnimi prebivalci z obeh strani, ki trdijo, da politikom in skrajnežem na obeh straneh mir ni v interesu. Bolj skeptični so seveda politični analitiki in liberalni lokalni novinarji.

Oglejte si napovednik

Na sporedu:

• v sredo, 14. marca, ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma,
• v torek, 20. marca, ob 17.45 v Kinodvoru.

Priporočamo tudi ogled filmov, ki se ne potegujejo za našo nagrado:

• Morje, morje, ki obravnava mehiško-ameriške odnose, ki v Trumpovih časih dobivajo nove razsežnosti (več).
• Razstavljalec min, ki spremlja iraškega specialista za bombe Fahira, ki razstavlja mine – strastno, zavzeto, skoraj brezbrižno (več).
• Družba zastonj kosil – dokumentarec o znova popularnih predlogih za uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka (več).
• Čistilci – film o moderatorjih spletnih vsebin (več), po projekciji 16. 3. tudi pogovor o spletni kulturi in lažnih novicah.

Mednarodna žirija

Zmagovalni film bo tudi tokrat izbirala mednarodna tričlanska komisija, ki jo sestavljajo:

Bill Shipsey

Aktivist za človekove pravice, umetniški producent in promotor, odvetnik in ustanovitelj Art for Amnesty – globalnega programa Amnesty International za povezovanje umetnosti in človekovih pravic. Amnesty se je pridružil konec 1970., kot ustanovitelj Art for Amnesty pa je v umetniških projektih v podporo Amnesty združil številne svetovno znane umetnike in umetnice s področij glasbe, književnosti, filma in likovne umetnost. Je tudi pobudnik nagrade Amnesty Ambassador of Conscience (Nagrada ambasadorja vesti), ki jo podeljujejo od 2003. Od 2012 so na njegovo pobudo postavili 12 spominskih tapiserij, je tudi ključni pri promociji in postavljanju spominskih klopi, posvečenih Vaclavu Havlu, kakršna je v Ljubljani od marca 2018. Shipsey je po izobrazbi odvetnik in je Amnesty International zastopal na Sodišču Evropske unije. Kot svetovalec pomaga tudi številnim drugim organizacijam za človekove pravice, ki se pri promociji človekovih pravic želijo povezovati z umetniki in umetnicami. (Več v intervjuju.)

Ula Furlan

Človek strasti in spontanosti, smeh vsega zobovja in mogočnih decibelov, ljubiteljica poglobljenih razmislekov, iskrivega humorja in žmohtne pisane besede. Rada ima rada in rada je marana. Je tudi diplomirana komunikologinja, televizijska novinarka, igralka in spletna kolumnistka.

Dejan Babosek

Slovenski režiser, scenarist in producent. Rojen 1976 na Ptuju. O filmski režiji se je izobraževal na filmskih delavnicah. Naprej je svojo kreativno delo usmeril v režijo glasbenih spotov in oglasov ter osnoval lastno produkcijsko hišo Narayan Production. Poleg komercialnih projektov pa se je kmalu posvetil še filmski produkciji. Leta 2013 je premierno prikazal celovečerni filmski prvenec Izhod. Kmalu zatem se je usmeril k bolj družbeno angažiranim filmom. V letu 2016 je izdelal kratki igrani film Strah in z njim zasnoval kampanjo ozaveščanja proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji. S projekcijami filma in okroglimi mizami je gostoval po številnih slovenskih kinematografih, mladinskih centrih in srednjih šolah, ter film prikazal na številnih festivalih doma in v tujini.  Septembra 2017 je premiero doživel igrano dokumentarni film V imenu resnice. Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je prikazal drugi celovečerni igrani film Ksana. Trenutno pripravlja dokumentarni film Pravični in celovečerno verzijo kratkega filma Strah.

Zakaj Amnesty sodeluje na filmskih festivalih?

Amnesty International po vsem svetu sodeluje na različnih festival ali pa organizira svoje, na katerih s podelitvijo nagrad opozarjamo širšo javnost na človekove pravice. Ustvarjalci filmov z izbiro teh tematik posredno krepijo znanje o človekovih pravicah, strpnost in večje razumevanje za soljudi. Filmi o človekovih pravicah namreč odsevajo stanje v družbi, informirajo in ponujajo razumevanje ravnanja posameznika. Številni dajo glas nemočnim in odrinjenim na družbeni rob ter s tem prispevajo k izboljšanju njihovega položaja.

In ravno med dokumentarnimi filmi na FDF je veliko takšnih s tematiko človekovih pravic. Zajemajo namreč iz resničnega življenja, v tem pa nastopamo ljudje z našimi pravicami. In veliko je takih, ki v filmu življenja nastopajo v vlogi žrtev kršitev.

Sodelovanje Amnesty International Slovenije s Cankarjevim domom pri filmskih festivalih sega v leto 2005, ko je mednarodna žirija AIS prvič podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na ljubljanskem filmskem festivalu LIFF. Leta 2008 pa smo ocenjevanje filmov z vidika človekovih pravic prenesli na Festival dokumentarnega filma, ki vsako leto v Cankarjevem domu poteka marca.

Pretekli zmagovalci

• 2009: Dediči, režiser Eguenio Polgovsky 
• 2010: Krvno sorodstvo, režiserka Noa Ben Hagai
• 2011: Prodali so me za 50 ovac, režiser Nima Sarvestani
• 2012: skupno Barzak, režiser Mantas Kvedaravicius, in Posebni let, režiser Fernand Melgar
• 2013: Sladka ladja, režiser Daniel Vicari
• 2014: Vrnitev v Homs, režiser Talal Derki
• 2015: Goli otok, režiserka Tiha K. Gudac
• 2016: Cenzurirani glasovi, režiserka Mor Loushy
• 2017: Nisem tvoj zamorec, režiser Raoul Peck