Amnesty International je tudi v 2015 sodelovala na Festivalu dokumentarnega filma z razglasitvijo najboljšega dokumentarnega filma na temo človekovih pravic, ponovno pa smo nagradili tudi mlade filmske ustvarjalce. V okviru spremljevalnega programa za osnovno- in srednješolce smo pripravili brezplačne izkustvene delavnice o diskriminaciji in migrantih, naša navzočnost pa je bila zaznamovana tudi s kampanjo SOS Evropa.

In kako se je končalo? 

Žirija Amnesty International Slovenije v sestavi Jelka Stergel, Goran Vojnović in Majid Hussain se je odločila, da je najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic film Goli otok režiserke Tihe K. Gudac (na fotografiji med njenim video sporočilom). Posebno omembo žirije pa si je zaslužil film Biti Iranec režiserja Mehrana Tamadona.

Na zaključni slovesnosti 17. izvedbe festivala smo razglasili tudi zmagovalca natečaja AIS za mlade za najboljši kratek dokumentarni film. V tem primeru so bili žiranti Desa Muck, Tina Plahutnik in Miha Hočevar. Odločili pa so se za film Skozi moje oči, ki so ga pod mentorstvom Bernarde Avsenik in Alenke Fajfar Gnezda ustvarili mladi z OŠ Bičevje.

Kliknite sem za več informacij o podelitvi, obrazložitvi in fotografij z zaključne slovesnosti.

Več o 17. FDF

Tekmovalni filmi

Tudi letos se za nagrado Amnesty International Slovenije poteguje pet dokumentarnih filmov, ki v ospredje postavljajo človekove pravice:

• Biti Iranec (Iranian), režija Mehran Tamadon

Režiser, ki je ateist, je po štiriletnih prizadevanjih uspel prepričati skupino skrajnih iranskih islamistov, da se mu med podaljšanim koncem tedna pridružijo v njegovih hiši. V tem zaprtem prostoru opazujemo mešanje vsakodnevnih opravkov z razpravo in prikazom problematike sobivanja, ko so pogledi nasprotujočih si strani tako zelo različni.

Film si lahko ogledate v torek, 10. 3., ob 17.00 v Kinodvoru in v petek, 13. 3., ob 17.00 v Kosovelovi dvorani CD.

• Brez uspavanke (Nirgenland / No Lullaby), režija Helen Simon

Ljudje, ki so bili spolno zlorabljeni, imajo z ostalimi skupno eno stvar: raje bi verjeli, da se to nikoli ni zgodilo. Najmočnejše orodje žrtev in prič pri spopadanju s travmo je zanikanje in zakopati spomine tako globoko, da nikoli več ne pridejo nazaj. Tako je Tina uspela (pre)živeti 50 let, dokler ni slišala grozljive resnice iz ust njene hčerke Floh, ki je bila takrat stara 18 let.

Film si lahko ogledate v sredo, 11. 3., ob 20.45 v Kosovelovi dvorani CD in v nedeljo, 15. 3., ob 20.00 v Slovenski kinoteki.

• Goli otok (Goli / Naked Island), režija Tiha K. Grudac

Pred približno 60 leti je neki moški za štiri leta izginil. Vrnil se je popolnoma drugačen, s seboj je nosil bolečo skrivnost. V družini nikoli niso govorili o tej skrivnosti, vsi pa so vedeli zanjo. Preteklost je bila v družini prepovedana tema. Prva je o tem začela spraševati njegova vnukinja, režiserka filma, ki si je že od otroštva želela ugotoviti, kaj je skrito v brazgotinastem telesu njenega dedka.

Film si lahko ogledate v sredo, 11. 3., ob 17.30 v Kosovelovi dvorani CD in v soboto, 14. 3., ob 19.00 v Slovenski kinoteki.

• Srbski odvetnik (Srpski advokat / The Serbian Lawyer), režija Aleksandar Nikolić

Pred petimi leti je cel svet spremljal sojenje Radovanu Karadžiću. Kakšna pa je zgodba odvetnika, ki je zagovarjal tega srbskega vojnega zločinca, pa tudi Slobodana Miloševića? Režiser se ne poglablja le v razloge, ki so Marka vodili k odločitvi, da bo zagovornik, temveč raziskuje tudi pogosto negativne odzive okolice in srhljiv vpliv, ki ga so ga nanj imele preiskave dokumentov, povezanih z vojno, in iskanje resnice.

Film si lahko ogledate v četrtek, 12. 3., ob 19.00 v Kinodvoru in v nedeljo, 15. 3., ob 18.45 v Kosovelovi dvorani CD.

• V suženjstvo zakleti (Concerning Violence), režija Göran Olsson

Frantz Fanon je 1961 brez dlake na jeziku izjavil, da se ljudje nasilju kolonialistov lahko uprejo zgolj z večjim nasiljem. Svoja radikalna stališča je opisal v knjigi V suženjstvo zakleti, ki je bila v Franciji takoj po izidu prepovedana. V filmu ameriška hip-hop pevka Lauryn Hill bere odlomke iz Fanonove razprave, ki spremljajo posnetke različnih afriških osvobodilnih vojsk iz 60., 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

Film si lahko ogledate v sredo, 11. 3., ob 19.00 v Kosovelovi dvorani CD in v torek, 17. 3., ob 18.00 v Kinodvoru.

Vstopnice lahko kupite na blagajni Cankarjevega doma, Kinodvora in Slovenske kinoteke, vnaprej pa si jih lahko priskrbite tudi preko spleta.

Žirija Amnesty International

Jelka Stergel

Jelka Stergel je s filmom povezana že dolga leta. Bila je pobudnica in dolgoletna direktorica mednarodnega filmskega festivala, ki se je kasneje preimenoval v Liffe, leta 1998 pa je ustanovila tudi Festival dokumentarnega filma. V preteklosti je bila Jelka Stergel med drugim tudi predsednica Nadzornega sveta Filmskega sklada RS, direktorica 10. Festivala slovenskega filma in članica žirij na številnih filmskih festivalih. Trenutno je vodja trženja na Slovenskem filmskem centru, programska direktorica Festivala evropskega in mediteranskega filma v Piranu in predstavnica Slovenije v upravnem odboru Eurimages (skladu Sveta Evrope za koprodukcijo, distribucijo in prikazovanje evropskih kinematografskih del).

Majid Hussain

Majid Hussain je še mladoleten zaradi verskih konfliktov v Nigeriji leta 2009 pobegnil v Libijo. Ko je v Libiji leta 2011 izbruhnil konflikt, se je odpravil na nevarno pot preko Sredozemskega morja v Evropo. Zdaj živi v Italiji, dela v centru za begunce in je aktiven zagovornik človekovih pravic. Zaradi svojih izkušenj in stališč je navdih za številne aktivistke in aktiviste Amnesty International.

Goran Vojnović

Goran Vojnović je filmski režiser, pisatelj in kolumnist. Posnel je dva celovečerna filma, Piran Pirano in Čefurji raus!. Slednji je nastal po njegovem romanu, ki je izšel leta 2008. Zanj je leta 2009 prejel kresnika za najboljši roman in nagrado Prešernovega sklada. V knjigi Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra je objavil izbor svojih kolumn, leta 2012 pa svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela, za katerega je prejel še drugega kresnika. Je tudi avtor uspešne gledališke predstave Tak si.

Spremljevalni dogodki

• Zbiranje podpisov za peticijo Življenja so pomembnejša od mej: podpišete jo lahko tudi že tukaj na spletu.
• V torek, 10., in sredo, 11. marca, bodo v Cankarjevem domu potekale izkustvene delavnice o stereotipih in diskriminaciji, kjer bodo mladi na lastni koži izkusili, kako je živeti na 12 kvadratnih metrih brez vode in elektrike ter se vživeli v vlogo beguncev in poskušali prečkati Sredozemlje. (Več o delavnicah)
• Od srede, 11., do sobote, 14. marca, Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo s programom Mad about film (MAF) mlade vabi na usposabljanja o filmu in filmskem ustvarjanju. Na seminarju Nori na dokumentarni film bodo spoznali kinematografijo dokumentarnega filma, zgodovino, njegove posebnosti in ključne avtorje. Pripravljajo tudi delavnico o snemanju dokumentarcev z mobilnim telefonom in filmski kritiki. Gosta bosta filmski teoretik, publicist in predavatelj dr. Andrej Šprah ter priznana mlada filmska režiserka, dokumentaristka Sabina Đogić. Za seminar so obvezne prijave, in sicer do 8. marca, podrobnosti najdete na www.madaboutfilm.si.
• Ponovno bomo nagradili tudi najboljši kratki dokumentarni film na temo človekovih pravic. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo Miha Hočevar, Desa Muck in Tina Plahutnik, bo izbirala med filmi, prispelimi na natečaju za mlade med 10 in 20 let, nagrado pa bomo podelili na zaključni prireditvi festivala. (Več o natečaju)
   

Ostali filmi v programu na temo človekovih pravic:

• 1971
• Citizenfour (po projekciji 13. 3. bo pogovor: Marcel Štefančič Jr. bo gostil Natašo Pirc Musar, nekdanjo informacijsko pooblaščenko, Lenarta J. Kučića, novinarja Sobotne priloge Dela, in Mateja Tonina, člana parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb)
• Zeleni prstan (po projekciji 12. 3. bo pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem, novinarjem Dnevnika in strokovnjakom za bližnjevzhodna vprašanja)
• Kako sem našel Fela Kutija
• Zatočišče Anglija (v sklopu retrospektive Politični film: Velika Britanija II)

17. Festival dokumentarnega filma sta na novinarski konferenci 3. marca predstavila tudi direktor festivala Simon Popek in namestnica direktorice AIS za komuniciranje Metka Naglič (kliknite za sporočilo za medije).

Zakaj Amnesty sodeluje na filmskih festivalih?

Amnesty International po vsem svetu sodeluje na različnih festival ali pa organizira svoje, na katerih s podelitvijo nagrad opozarjamo širšo javnost na človekove pravice. Ustvarjalci filmov z izbiro teh tematik posredno krepijo znanje o človekovih pravicah, strpnost in večje razumevanje za soljudi. Filmi o človekovih pravicah namreč odsevajo stanje v družbi, informirajo in ponujajo razumevanje ravnanja posameznika. Številni dajo glas nemočnim in odrinjenim na družbeni rob ter s tem prispevajo k izboljšanju njihovega položaja.

In ravno med dokumentarnimi filmi na FDF je veliko takšnih s tematiko človekovih pravic. Zajemajo namreč iz resničnega življenja, v tem pa nastopamo ljudje z našimi pravicami. In veliko je takih, ki v filmu življenja nastopajo v vlogi žrtev kršitev.

Sodelovanje Amnesty International Slovenije s Cankarjevim domom pri filmskih festivalih sega v leto 2005, ko je mednarodna žirija AIS prvič podelila nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na ljubljanskem filmskem festivalu LIFF. Leta 2008 pa smo ocenjevanje filmov z vidika človekovih pravic prenesli na Festival dokumentarnega filma, ki vsako leto v Cankarjevem domu poteka marca.

Pretekli zmagovalci

• 2009: Dediči, režiser Eguenio Polgovsky 
• 2010: Krvno sorodstvo, režiserka Noa Ben Hagai
• 2011: Prodali so me za 50 ovac, režiser Nima Sarvestani
• 2012: skupno Barzak, režiser Mantas Kvedaravicius, in Posebni let, režiser Fernand Melgar
• 2013: Sladka ladja, režiser Daniel Vicari
• 2014: Vrnitev v Homs, režiser Talal Derki