Belgijske oblasti še naprej zavračajo primeren postopek sprejema več tisoč osebam, ki so v Belgiji zaprosile za azil, in jih tako silijo v brezdomstvo. S tem kršijo obveznosti belgijske države po mednarodnem pravu, zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji, je ugotovila Amnesty International.
V novem poročilu z naslovom Brez strehe nad glavo in neslišani: Kako belgijsko vztrajno neizpolnjevanje pogojev za primeren sprejem prosilcev za azil krši njihove pravice in dostojanstvo (Unhoused and Unheard: How Belgium’s persistent failure to provide reception violates asylum seekers’ rights) je Amnesty International dokumentirala vplive in posledice, ki so jih imela ravnanja belgijskih oblasti od oktobra 2021 na življenja, dostojanstvo in človekove pravice prosilcev za azil. Poročilo razkriva diskriminacijo samskih moških na podlagi rase in opozarja na zaskrbljujoč precedens nespoštovanja mednarodnih obveznosti in neizpolnjevanja odredb belgijskih sodišč.
Od leta 2021, ko se je v Belgiji po prvem letu pandemije Covid-19 povečalo število prošenj za azil, belgijski organi navkljub potrebam in novim razmeram niso prilagodili sistema za sprejem prosilcev za azil, niti s povečanjem števila razpoložljivih sprejemnih mest. V tem obdobju so oblasti večinoma zavračale sprejem samskih moških, ki so zaprosili za azil, in sicer na podlagi njihove rase. Trenutno je na čakalnem seznamu za sprejem več kot 2.500 ljudi.
Do zdaj so državna in mednarodna sodišča belgijskim organom več kot 12.000-krat odredila, naj zagotovijo sprejem prosilcev za azil. Belgija dosledno zavrača izpolnitev sodb v celoti, čeprav so te končne in pravno zavezujoče.
Leta 2025 je nova belgijska zvezna vlada razglasila, da bo izvajala najstrožjo možno migracijsko politiko. Amnesty International opozarja pred tem, da bi načrti nove vlade lahko še poslabšali položaj prosilcev za azil.
Belgijsko nezagotavljanje sprejema [prosilcev za azil] ni posledica pomanjkanja sredstev, ampak pomanjkanja politične volje.
Eva Davidova iz Amnesty International Belgije
»Prejšnja vlada je imela dovolj časa, da bi rešila problem brezdomstva, a je bila neuspešna. Sedanjo vlado bolj zanima, kako zmanjšati število oseb, ki jim je podeljena mednarodna zaščita, kot kako popraviti dejansko škodo, ki je bila povzročena prosilcem za azil, ki so trenutno v državi. Obseg in trajanje belgijskega vztrajnega nespoštovanja sodnih odredb zastavljata vprašanje, kako lahko osebe sploh ohranijo upanje, da bo belgijska vlada odgovarjala za kršitve, zlasti če so žrtve že tako marginalizirane osebe, ki so hkrati žrtve rasne diskriminacije.«
Poročilo Amnesty International temelji na raziskavi, opravljeni med oktobrom 2024 in januarjem 2025, ki je vključevala intervjuje s prosilci in prosilkami za azil, ki so bili med letoma 2021 in 2024 v Belgiji brezdomni. Dodatni intervjuji so bili izvedeni s strokovnjaki za migracije in predstavniki organizacij civilne družbe.
Slabi življenjski pogoji in ovire pri dostopu do zdravstvenega varstva
Prosilci za azil, ki jim je bila zavrnjena nastanitev, so pogostokrat ostali brez strehe nad glavo. Živeli so na ulicah in v barakah. Pri dostopu do zdravstvene oskrbe so se soočali s številnimi ovirami, kar je še poslabšalo njihov položaj.
Sayed, mladi moški iz Afganistana, je preživel mesece v zloglasnem barakarskem skvotu ‘Palais des droits’ (Palača pravice) v Bruslju od oktobra 2022 do januarja 2023.
»Na začetku je bilo še v redu, saj so bile na voljo sanitarije in tuši, popoldan so ljudje prinesli hrano. Vendar se je počasi popolnoma spremenilo … v pokopališče. Tuši in stranišča so sedaj razbita … in fekalije so prihajale tudi do prostorov, kjer smo spali.«
Ahmet in Baraa, palestinska moška, ki sta zbežala iz Gaze, sta septembra 2024 prispela v Belgijo. Živela sta v baraki, v kateri je bilo šest ali sedem ljudi v vsaki sobi. Ahmet je opisal, da v baraki ni bilo tople vode, vzmetnic ali odej.
»Hladno je bilo. […] Če stradate, ne bo za to nihče vedel. Nihče ti ne bo pomagal.«
Oba sta v Palestini izkusila ogromne osebne izgube. Ahmet je dejal: »Izgubil sem veliko sorodnikov in prijateljev. Moja mati je hudo ranjena, prav tako moji bratje in sestra. Razmišljal sem upoštevajoč njihovo izkušnjo: Samo preživeti moram.«
Civilnodružbene organizacije in prostovoljci ter prostovoljke so izkazali občudovanja vredno empatijo in solidarnost do prizadetih oseb ter priskočili na pomoč, a njihova sredstva so omejena in od njih se ne sme pričakovati, da bodo nadomestili nedelovanje in popravili napake države.
Ljudje so občutili našo bolečino, oblasti pa ne.
Sayed iz Afganistana
Dolgoročne posledice brezdomstva
Neizpolnjevanje pogojev za primeren sprejem prosilcev za azil ima pomemben vpliv tudi na prihodnje možnosti ljudi za življenje v Belgiji, saj jim omejuje dostop do trga dela in izobraževanja. Vprašani so poudarili, da ne smejo delati, ker nimajo stalnega naslova.
Baraa, moški iz Gaze, je povedal, da si želi le »preprosto življenje, osnovne pravice, službo, hrano v želodcu in zgolj živeti kot običajen človek. V Gazi smo imeli življenje, a tam nismo bili varni, zato smo odšli. In prišli sem: da bi našli varen kraj.«
»To poročilo mora biti opozorilo za belgijsko vlado in EU. Belgija aktivno ustvarja krizo brezdomstva, ki bo trajno negativno vplivala na življenja in dostojanstvo ljudi, na civilno družbo pa se prelaga popravo posledic in krivic. Brez nujnega ukrepanja se bo kriza še poglobila, kršitve pravic prosilcev in prosilk za azil se bodo nadaljevale in spodkopava se zavezanost človekovim pravicam belgijske države in EU,« je dejala Eva Davidova.
Nič več izgovorov, Belgija in EU morata ukrepati
Amnesty International poziva belgijsko vlado, naj nemudoma zagotovi dovolj sprejemnih mest in naj vsem prosilcem za azil zagotovi ustrezno nastanitev. Belgijska vlada mora zagotoviti, da imajo ljudje dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, vključno s strokovno psihološko podporo, ne glede na njihove stanovanjske razmere. Belgijski organi morajo prav tako začeti izvajati »načrt razpršitve«, ki je predviden v nacionalni zakonodaji, in načrte aktivacije v primerih nihanj števila prošenj za azil.
Medtem belgijsko vlado pozivamo, naj organizacijam civilne družbe, ki pomagajo prosilcem za azil, zagotovi finančno in logistično podporo, da bodo lahko še naprej opravljale svoje pomembno delo.
Evropska komisija bi morala zagotoviti, da Belgija ponovno vzpostavi skladnost z Direktivo o pogojih za sprejem, vključno z uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev in njihovo popravo. Neizpolnjevanje nalog Belgije pri zagotavljanju sprejema ni osamljen primer med članicami EU, temveč je preizkušnja zavezanosti EU k zagotavljanju temeljnih človekovih pravic.
Ozadje
Čeprav Belgija že od leta 2021 vztrajno zavrača izpolnitev svojih dolžnosti spoštovanja človekovih pravic prosilcev za azil, na kar jo je Amnesty International že opozarjala v preteklosti, novo poročilo še dodatno poudarja škodni vpliv belgijskih politik na ljudi.