Nova raziskava Amnesty International je razkrila, da sta bili dve novinarki Balkanske preiskovalne novinarske mreže (Balkan Investigative Reporting Network, BIRN), nagrajene srbske mreže preiskovalnih novinarjev_k, pretekli mesec tarči programske opreme Pegasus, ki jo je razvila skupina NSO.
Novinarki Bogdana (uporabljen je psevdonim) in Jelena Veljković sta prejeli sumljiva sporočila na aplikacijo Viber z neznane srbske številke, povezane s Telekomom Srbija, nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem.
Ker sta sumili, da sta njuna telefona tarči napada z vohunskim programom, sta se obrnili na Security Lab Amnesty International, kjer so s forenzično analizo potrdili njune sume.
Ugotovili smo, da so besedilna sporočila vključevala povezave na internetno stran s srbsko domeno, za katero smo z visoko gotovostjo ugotovili, da je povezana z vohunsko opremo Pegasus NSO skupine.
Donncha Ó Cearbhaill, vodja Security Laba Amnesty International
To je tretjič v dveh letih, da je Security Lab Amnesty International odkril, da se vohunska programska oprema Pegasus skupine NSO uporablja proti civilni družbi v Srbiji. Novembra 2023 smo Amnesty International, Access Now, SHARE Foundation in Citizen Lab zbrali dokaze, kako sta bili dve osebi, aktivni v srbski civilni družbi, žrtve vohunskega napada, ki ni zahteval nobenega klika na sporočilo , in ki ga je Amnesty International kasneje pripisala poskusom vohunskih napadov z opremo Pegasus.
14. februarja 2025 je Bogdana prejela sporočilo na Viber s povezavo na članek in sporočilom: »Ali imaš informacije, da bo on naslednji? Govori se nekaj popolnoma drugega.«
Tedaj je ravno pripravljala članek o tujih investicijah in primerih državne korupcije. Dan pred tem se je sestala z ljudmi, ki so bili vir informacij za njen članek, vključno s posamezniki, ki so blizu vladi.
Bogdana ni kliknila na povezavo, okuženo s Pegasusom, in forenzična analiza njenega telefona ni pokazala, da bi se Pegasus uspel naložiti na njen telefon. Amnesty International je kasneje ugotovila, da bi se s klikom na poslani link preusmerila na lažno spletno mesto srbske novičarske strani, s tem pa bi se vohunska oprema naložila na njen telefon. Ta način je bil v preteklosti v Srbiji že poskušan, in sicer ko je bil julija 2023 tarča napada vodja protestov.
Skupina NSO je v pismu Amnesty International odgovorila, da »vse prodaje sistemov in opreme potekajo s preverjenimi vladnimi končnimi uporabniki«. Amnesty International verjame, da vztrajajoča raba okuženih srbskih domen za aktiviranje Pegasusa in metodološko konsistentno napadanje članov_ic srbske civilne družbe, kaže na to, da te napade izvaja srbska državna služba.
Ko sem izvedela, da je bila povezava, poslana na moj telefon, povezana s Pegasusom, sem bila besna. To je bil telefon na moje ime in občutek sem imela, kot da bi nekdo nepovabljen prišel v moj dom. Gre za izjemno nelagoden občutek … in zelo me je skrbelo za moje vire, ki bi lahko bili v nevarnosti, ker so bili v stiku z mano.
Bogdana, novinarka
Jelena Veljković je prejela podobno Viber sporočilo, kot je bilo poslano Bogdani, z iste srbske številke 14. februarja letos in ga je zbrisala, ne da bi nanj kliknila. Amnesty International je prišla do sklepa, da je tudi v tem primeru šlo za napad enega klika z opremo Pegasus. Napadi enega klika zahtevajo aktivno ravnanje žrtve, da pride do okužbe njihove naprave, praviloma gre to za klik na okuženo povezavo.
Ko sem izvedela, da sem bila tarča napada s Pegasusom, se nisem pretirano bala, a bilo je zoprno. Gre za moj zasebni telefon, ki ga uporabljam tudi za delo, in okužba s Pegasusom, ki ni omejena in se lahko polasti vseh informacij na telefonu, bi lahko imela posledice tudi za mojo družino. Šlo je za usmerjen napad na preiskovalne novinarje_ke – za obliko pritiska in za opozorilo. O tem, ali je šlo za napad posebej name ali na BIRN kot medijsko mrežo, pa nisem prepričana.
Jelena Veljković, novinarka
BIRN in njegovi novinarji in novinarke so zaradi svojega preiskovalnega dela pogosto tarče groženj, nadlegovanj in strateških tožb zoper sodelovanje javnosti (SLAPP) tudi visokih vladnih uslužbencev. Trenutno se borijo zoper štiri SLAPP tožbe, ki so jih v večini primerov vložili vladni uradniki, vključno s trenutnim beograjskim županom, ali osebe, povezane z oblastmi.
Amnesty International je s svojimi ugotovitvami seznanila tudi skupino NSO, ki se je odzvala s sledečo izjavo: »Ne moremo komentirati posameznih obstoječih ali preteklih strank. Poleg tega je del naših pravil, da ne moremo razkriti nobenih informacij o tehničnih podrobnostih, uporabi ali zmožnostih naših izdelkov.«
Večkratni poskusi pridobiti odziv srbske varnostne in obveščevalne agencije BIA niso bili neuspešni.
Naše ugotovitve so dodatni dokazi, da srbske oblasti zlorabljajo izjemno invazivne vohunske programske opreme in druge digitalne tehnologije nadzora zoper novinarje, aktiviste in druge člane civilne družbe med množičnimi študentskimi protesti, ki potekajo v državi že od novembra 2024.
Srbske oblasti morajo prenehati z rabo visoko invazivne vohunske opreme ter zagotoviti učinkovito pravno zaščito in odškodnino žrtvam nezakonitega vohunjenja in nadzorovanja. Prav tako morajo zagotoviti kaznovanje odgovornih za te kršitve. Skupina NSO mora prenehati s prodajo Pegasusa in ustaviti rabo njihovih izdelkov v Srbiji.