Splošna deklaracija človekovih (SDČP) pravic vsebuje seznam pravic in svoboščin, ki pripadajo vsem ljudem sveta, brez kakršnekoli izjeme. V njej so zajete vse pravice, tako državljanske in politične, kot tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice.
Deklaracijo je 10. decembra 1948 v Parizu sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Ta dan je postal svetovni dan človekovih pravic.
SDČP je temeljni kamen našega dela. V Amnesty International se že več kot 60 let iz dneva v dan borimo za pravice vseh ljudi, za svobodo, resnico in dostojanstvo povsod tam, kjer je potrebno.
KAJ JE SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC IN ZAKAJ JE NASTALA?
Splošna deklaracija človekovih pravic (SDČP) je dokument, ki deluje kot globalni načrt za svobodo in enakost. Varuje pravice vseh ljudi po celem svetu. Je prvi dogovor, ki so ga države sprejele, o svoboščinah in pravicah. Temelji na univerzalni zaščiti, da bi lahko vsak človek živel svobodno, enakopravno in dostojno.
SDČP so novoustanovljeni Združeni narodi sprejeli 10. decembra 1948 kot odgovor na grozodejstva, ki so se zgodila med drugo svetovno vojno. S sprejetjem deklaracije so človekove pravice postale priznane kot temelj svobode, pravičnosti in miru.
SDČP je začela nastajati leta 1946. Pripravljal jo je odbor, ki so ga sestavljali predstavniki različnih držav, vključno z ZDA, Libanonom in Kitajsko. Kasneje so se k sodelovanju pridružile tudi druge države: Avstralija, Čile, Francija, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo. To pa je koristilo pri upoštevanju raznolikih verskih, političnih in kulturnih kontekstov. O SDČP so nato razpravljali vsi člani Komisije ZN za človekove pravice, končno pa jo je leta 1948 sprejela še Generalna skupščina.
Deklaracija opisuje 30 pravic in svoboščin, ki pripadajo vsem nam in nam jih nihče ne more vzeti. Vključene pravice še naprej tvorijo osnovo za mednarodno pravo človekovih pravic. Deklaracija je najpogosteje preveden dokument na svet.
ZAKAJ JE NASTALA SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC?
SDČP predstavlja velik mejnik. To je prvi globalni dokument, ki vse ljudi označuje za svobodne in enake, ne glede na spol, barvo kože, veroizpoved ali druge značilnosti.
30 pravic in svoboščin, določenih v SDČP, vključuje pravico do življenja brez mučenja, pravico do svobode izražanja, pravico do izobraževanja in pravico do azila. Vključuje državljanske in politične pravice, kot so pravice do življenja, svobode in zasebnosti. Vključuje pa tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice, kot so pravica do socialne varnosti, zdravja in ustreznega bivališča.
ALI POZNAŠ SVOJE PRAVICE?
1. člen
Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice.
2. člen
Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, zapisanih v tej deklaraciji, brez vsakršnega razlikovanja, zlasti glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politični ali drugi nazor, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, rojstvo ali katerokoli drugo okoliščino.
3. člen
Vsakdo ima pravico do življenja, prostosti in osebne varnosti.
4. člen
Nikogar se ne sme držati v suženjstvu ali podložnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji sta prepovedana v vseh oblikah.
5. člen
Nikogar se ne sme podvreči mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
3. člen
Vsakdo ima pravico, da mu je povsod priznana pravna osebnost.
7. člen
Vsi so enaki pred zakonom in vsi imajo brez kakršnegakoli razlikovanja pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to deklaracijo, kakor tudi pred vsakršnim spodbujanjem k takšni diskriminaciji.
8. člen
Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred pristojnimi državnimi sodišči za dejanja, ki kršijo temeljne pravice, ki so mu priznane po ustavi ali zakonu.
9. člen
Nikogar se ne sme samovoljno prijeti, pridržati ali izgnati.
10. člen
Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravične in javne obravnave pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem.
11. člen
Kdor je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico veljati za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda v javnem sojenju, v katerem so mu bile zagotovljene vse možnosti za obrambo. Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi storitve ali opustitve, ki
ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po notranjem ali mednarodnem pravu v času, ko je bilo
storjeno. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki jo je bilo mogoče izreči, ko je bilo
kaznivo dejanje storjeno.
12. člen
Nikomur se ne sme nihče samovoljno vmešavati v zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje niti ne sme žaliti njegove časti in dobrega imena. Vsakdo ima pravico do pravnega varstva pred takšnim vmešavanjem ali napadi.
13. člen
Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in prebivanja znotraj meja določene države. Vsakdo ima pravico zapustiti vsako državo, tudi svojo, in se vrniti v svojo državo.
14. člen
Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih ali dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Organizacije združenih narodov.
15. člen
Vsakdo ima pravico do državljanstva. Nikomur se ne sme samovoljno odvzeti državljanstva ali odreči pravice do spremembe državljanstva.
16. člen
Polnoletni moški in ženske imajo brez kakršnihkoli omejitev glede rase, državljanstva ali vere
pravico skleniti zakonsko zvezo in ustvariti družino. Imajo enake pravice glede zakonske zveze,
med njenim trajanjem in ob razvezi. Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev. Družina je naravna in temeljna enota družbe ter ima pravico do družbenega in državnega varstva.
17. člen
Vsakdo, bodisi sam bodisi skupaj z drugimi, ima pravico imeti v lasti premoženje. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno odvzeto.
18. člen
Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere; ta pravica vključuje svobodo spremeniti vero ali
prepričanje ter svobodo, da bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero
ali prepričanje s poučevanjem, prakso, bogoslužjem in verskimi obredi.
19. člen
Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja; ta pravica vključuje svobodo imeti mnenje brez
vmešavanja ter svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje na kakršenkoli način in ne glede
na meje.
20. člen
Vsakdo ima pravico do svobode mirnega zbiranja in združevanja.
Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v kateremkoli združenju.
21. člen
Vsakdo ima pravico sodelovati pri upravljanju svoje države neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih. Vsakdo ima pravico do enakega dostopa do javnih služb v svoji državi. Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se izraža na rednih in poštenih volitvah ob splošni in
enaki volilni pravici ter s tajnim glasovanjem ali po drugem enakovrednem postopku svobodnega
glasovanja.
22. člen
Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in je, na podlagi nacionalnih prizadevanj in
mednarodnega sodelovanja ter ob upoštevanju organizacije in virov vsake države, upravičen do
uresničevanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki so nepogrešljive za njegovo dostojanstvo in
svoboden razvoj njegove osebnosti.
.
23. člen
Vsakdo ima pravico do dela, proste izbire zaposlitve, pravičnih in ustreznih delovnih pogojev in
varstva pred brezposelnostjo. Vsakdo ima, brez vsakršne diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo. Kdor dela, ima pravico do pravičnega in ustreznega plačila, ki njemu in njegovi družini zagotavlja
človeka dostojen obstoj in ki se po potrebi dopolni z drugimi ukrepi socialnega varstva. Vsakdo ima pravico do ustanavljanja sindikatov in članstva v njih za varstvo svojih interesov.
24. člen
Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnega časa, in
pravico do rednega plačanega dopusta.
25. člen
Vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo,
vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami ter
pravico do varnosti v primeru brezposelnosti, bolezni, invalidnosti, vdovstva, starosti ali druge
nezmožnosti pridobivanja sredstev za preživljanje zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, rojeni v zakonski
zvezi ali zunaj nje, uživajo enako socialno varstvo.
26. člen
Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje je brezplačno vsaj na osnovnih in temeljnih
stopnjah. Izobraževanje na osnovni stopnji je obvezno. Tehnično in poklicno izobraževanje je
splošno dostopno; visokošolsko izobraževanje je vsem enako dostopno na podlagi doseženih
uspehov. Izobraževanje je usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja
človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Spodbuja razumevanje, strpnost in prijateljstvo med
vsemi narodi in rasnimi ali verskimi skupinami ter podpira dejavnosti Organizacije združenih
narodov za ohranjanje miru. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.
27. člen
Vsakdo ima pravico prosto sodelovati v kulturnem življenju skupnosti, uživati umetnost ter biti
udeležen pri znanstvenem napredku in njegovih koristih. Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli
znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je.
28. člen
Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri
uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej deklaraciji.
.
29. člen
Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, kajti samo v njej je mogoč svoboden in poln razvoj njegove osebnosti. Pri uresničevanju pravic in svoboščin za vsakogar veljajo samo omejitve, ki so določene z zakonom
in katerih izključni namen je zagotoviti ustrezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter zadostiti upravičenim zahtevam morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi. Teh pravic in svoboščin se v nobenem primeru ne sme uresničevati v nasprotju s cilji in načeli Organizacije združenih narodov.
30. člen
Ničesar v tej deklaraciji ni mogoče razlagati v smislu, da katerikoli državi, skupini ali posamezniku daje
pravico, da izvaja katerokoli dejavnost ali stori katerokoli dejanje, usmerjeno k uničenju katerekoli od
tukaj določenih pravic in svoboščin.
ČLOVEKOVE PRAVICE SO UNIVERZALNE, NEDELJIVE IN POVEZANE
Vse človekove pravice so enako pomembne. Vse vlade pa morajo človekove pravice obravnavati na pošten in enak način, na enaki podlagi in z enakim poudarkom. Vse države so dolžne, ne glede na svoje politične, gospodarske in kulturne sisteme, spodbujati in varovati vse človekove pravice vseh ljudi, brez diskriminacije.
Ne glede na razlike med ljudmi obstaja eno osnovno načelo, ki je podlaga za vse pravice, opisane v SDČP: vsak človek ima enake in neodtujljive pravice. To pomeni, da so človekove pravice enake za vse ljudi širom sveta, ne glede na njihove okoliščine.
Ne glede na poreklo, barvo kože, spol, spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, jezik, vero, politična ali druga prepričanja ali katero koli drugo značilnost pravice veljajo za vse. Univerzalnost pomeni vsakogar in povsod.
SDČP poudarja tudi, da so človekove pravice soodvisne in nedeljive. Vseh 30 členov v deklaraciji je enako pomembnih. Odvzem ene pravice negativno vpliva na vse druge pravice.
KAKO SE AMNESTY INTERNATIONAL BORI ZA PRAVICE, ZAPISANE V SPLOŠNI DEKLARACIJI ČLOVEKOVIH PRAVIC?
SDČP je temeljni kamen našega dela. Več kot 60 let, odkar je bila ustanovljena Amnesty International, se borimo in zavzemamo za pravico, svobodo, resnico in dostojanstvo po vsem svetu.
To počnemo tako, da preiskujemo in razkrivamo kršitve človekovih pravic, kjer koli se zgodijo; izobražujemo o človekovih pravicah v šolah, na univerzah in drugod, obveščamo in osveščamo javnost ter vršimo pritisk na oblasti, da spoštujejo pravice vseh.
PIŠEM ZA PRAVICE
Vsak december naši podporniki_ce po vsem svetu pišejo pisma in apele za ljudi, ki so jim kršene človekove pravice. Pišem za pravice je največji dogodek za človekove pravice na svetu.
PRIDRUŽI SE
Amnesty International je svetovno gibanje več kot 10 milijonov ljudi, ki krivico jemljemo osebno. Zavzemamo se za svet, kjer bodo vsi ljudje lahko uživali človekove pravice.
IZOBRAŽUJ SE
Odkrij načine, kako lahko ukrepaš za zaščito svojih pravic ter pravic ostalih ljudi okoli tebe. Spremljaj naše izobraževalne spletne vsebine na Akademiji Amnesty.