Protest je neprecenljiv način za izražanje resnice o oblasteh. Skozi zgodovino so bili protesti gonilna sila nekaterih najmočnejših družbenih gibanj. Razkrivali so krivice in zlorabe, zahtevali odgovornost in navdihovali ljudi, da se še naprej borijo za boljšo prihodnost.
Protesti so pomembno sredstvo v boju za človekove pravice. Številni pravice in svoboščine, ki jih imamo danes, so bile dosežene tako, da so si zanje ljudje prizadevali na različne načine, vključno s protesti. Odprava suženjstva, odprava segregacije, volilna pravica za ženske, osemurni delavnik, napredek pravic LGBTI skupnosti – to so le nekateri dosežki, ki jih je bilo treba izboriti in pri katerih so imeli protesti pomembno vlogo.
Na žalost je pravica do protesta pogosto napadena, ko si oblasti želijo utišati kritične glasove. Vlade nenehno iščejo nove načine za zatiranje protestov. Globalni trendi k militarizaciji policije, vse večja zloraba sile s strani policije na protestih in krčenje državljanskega prostora pomenijo, da postaja vse težje ostati varen, medtem ko je tvoj glas slišan.
Zakaj so protesti pomembni?
En protest lahko vodi v nastanek gibanja. Če se borimo skupaj, lahko ustvarimo boljši svet.
Protest je imel ključno vlogo pri tem, da so pomembne institucije začele priznavati in spoštovati naše človekove pravice. Od pohoda proti britanski kolonialni vladavini v Indiji leta 1930 do desetletij parad ponosa, ki so sledili nemirom v Stonewallu leta 1969, do protestov Black Lives Matter v zadnjih letih, moč ljudi nenehno oblikuje naš svet. Nešteto je primerov, ko so se ljudje združili in pisali zgodovino ter nam tako izborili pravice in svoboščine, ki jih uživamo danes.
Protest, ki ga vodita ustvarjalnost in občutek skupne človečnosti, ima številne oblike na spletu in na ulici, od stavk, pohodov, bedenja, posedanja in dejanj državljanske nepokorščine.
Te strategije in taktike je mogoče uporabiti za utiranje poti napredku na področjih, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, ter za odpravo nepravičnosti v naši družbi.
Je protest človekova pravica?
Pravica do protesta se uresničuje skozi pravici do svobode mirnega zbiranja in do svobode izražanja. Ljudje imamo pravico povedati, kaj mislimo, deliti informacije in zahtevati boljši svet. Pravico se imamo strinjati ali ne strinjati s tistimi na oblasti ter ta stališča izraziti na mirnem protestu.
Pravica do svobode mnenja in izražanja je tudi kolektivna pravica, kar se nanaša tudi na različne oblike množičnih demonstracij.
Omejitve pravice do protesta so dopustne le, če izpolnjujejo tridelni test: so predpisane z zakonom, so nujne in sorazmerne ter zasledujejo legitimen cilj.
Če še vedno pravite, da tratimo dragocen šolski čas, naj vas spomnim, da so politični voditelji z zanikovanjem in nedelovanjem izgubili desetletja.
Greta Thunberg, okoljska aktivistka.
Vodnik na protestih
Ste že kdaj bili v situaciji, ko niste bili prepričani, kaj smete narediti in česa ne? Kaj lahko naredi policija in česa ne? Vodnik Amnesty International o protestih vsebuje pomembne informacije o vaši pravici do protesta in praktične napotke.
V vodniku, ki si ga lahko ogledate na Akademiji Amnesty, odgovarjamo na najpomembnejša vprašanja o protestih.
Želiš izvedeti več?
SPLETNI TEČAJ O PRAVICI O PROTESTA
Raziskava Amnesty International kaže zelo zaskrbljujočo sliko napadov na pravico do protesta na vseevropski ravni. Po vsej celini oblasti ovirajo, odvračajo, blatijo in nezakonito kaznujejo ljudi, ki miroljubno protestirajo.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
Evropa: Sistematični napadi in omejitve spodkopavajo miroljubne proteste
Po vsej Evropi prihaja do hudih napadov na pravico do mirnega zbiranja, saj države vse bolj stigmatizirajo, kriminalizirajo in zatirajo miroljubne protestnike_ce, uvajajo neupravičene omejitve in kazenske sankcije ter se zatekajo k vse bolj represivnim načinom zatiranja tistih, ki izražajo svoje nestrinjanje, je v novem poročilu ugotovila Amnesty International. Pravico do protesta, ki jo sestavljata pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti mednarodno pravo, v Sloveniji pa sta tudi ustavno zaščiteni.
»Poročilo vsebuje pregled 21 držav, vključno s Slovenijo, vključuje pa tudi priporočila, kako naj države pravico do protesta varujejo v skladu z mednarodnim pravom in preprečijo njeno spodkopavanje. Pravica do protesta nam namreč omogoča, da sodelujemo pri zadevah javnega pomena in z njeno pomočjo uresničujemo tudi ostale pravice,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije (AIS).
»Da bi jo čim bolje poznali, smo v Amnesty International Slovenije objavili Vodnik po protestih, ki vsebuje pomembne informacije o pravici do protesta in praktične napotke. Na voljo je v tiskani in digitalni obliki,« je dodala.
Poročilo z naslovom Under-protected and over-restricted: The state of the right to protest in 21 countries in Europe – Premalo zaščitena in preveč omejena: stanje pravice do protesta v 21 evropskih državah razkriva vseevropski vzorec represivnih zakonov, uporabo nepotrebne ali prekomerne sile, samovoljne aretacije in pregon, neupravičene ali diskriminatorne omejitve ter vse večjo uporabo invazivnih tehnologij nadzora, zaradi česar se pravica do protesta sistematično krči.
»Skozi zgodovino so imeli miroljubni protesti ključno vlogo pri doseganju številnih pravic in svoboščin, ki jih imamo danes za samoumevne. Pa vendar po vsej Evropi represivni zakoni in politike skupaj z neupravičenimi praksami in tehnologijami za nadzor, ki omogočajo zlorabe, ustvarjajo strupeno okolje, ki resno ogroža miroljubne protestnike in uresničevanje pravice do protesta. Zaskrbljujoče bi bilo že, če bi bili priča enemu od teh dogodkov, v eni sami državi. Preprosto zastrašujoče pa je, da imamo desetine takšnih represivnih taktik na ravni celega kontinenta.«