Podpora Sklada za NVO

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Sklad za razvoj nevladnih organizacij je proračunski sklad, namenjen financiranju preko javnih razpisov, ki jih izvaja Ministrstvo za javno upravo RS. V okviru sklada je bila Amnesty International Slovenije uspešna v sklopu dveh prijav na Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024, katerega namen je sofinanciranje delovnih mest, ki bodo prispevala k razvoju in profesionalizaciji nevladnih organizacij in prostovoljstva v Sloveniji.

Pravna mreža za varstvo demokracije

Trajanje aktivnosti: 1. 2. 2025 do 31. 1. 2027

Višina podpore: 280.000,00 EUR

Višina sredstev, ki jih bo prejel Amnesty International Slovenije: 70.000,00 EUR

Partnerji

Konzorcij s projektom obravnava problematiko nižanja demokratičnih standardov in krčenje zaščite varstva človekovih pravic tako v Sloveniji kot tudi širše. S svojim delovanjem v okviru konzorcija Pravna mreža za varstvo demokracije odgovarjamo na potrebo po sistematiziranem, organiziranem in trajnostnem pristopu k varovanju demokratične, odprte, svobodne in solidarne družbe, ki temelji na načelu pravne države.

Konzorcijske partnerice se v okviru Pravne mreže za varstvo demokracije povezujemo od januarja 2021, ko smo ustanovile mrežo z namenom zmanjšanja razlike v razpoložljivih finančnih in pravnih sredstvih med državo ter osebami, ki se borijo proti ekscesnimi posegi oblasti v demokratične standarde in človekove pravice. Neposredni razlogi za ustanovitev Pravne mreže za varstvo demokracije so bili prepoved protestov, visoke globe za osebe, ki so se protestov udeleževale, ter ostale iliberalne politike, ki so se izvajale pod pretvezo zamejitve pandemije in zaščite pred koronavirusom.

Namen konzorcija je okrepiti obstoječe sodelovanje partnerskih organizacij v okviru Pravne mreže za varstvo demokracije na tistih ključnih razvojnih in vsebinskih področjih, kjer lahko ustvarimo sinergije s povezovanjem kompetenc in virov, hkrati pa izboljšati profesionalizacijo, strokovnost, financiranje in lokalno razpršenost delovanja mreže ter okrepiti sodelovanja z raznolikimi deležniki z namenom povečanja trajnosti mreže in posameznih partnerskih organizacij, da bi tako presegli omejitve na ravni posameznega partnerja ter skupno povečali kakovost in doseg delovanja za pozitivne spremembe v družbi.

Osrednji skupni motivi konzorcija so povečanje trajnosti delovanja in profesionalizacija mreže na organizacijskem in finančnem nivoju, razširitev in boljša organizacija mreže partnerjev, zunanjih sodelavcev in prostovoljcev, okrepitev rednega odzivanja na ključna vprašanja demokracije in vladavine prava s strokovno (pravno) pomočjo in zagovorniškimi dejavnostmi ter okrepitev poznavanja prava skozi povečano in usmerjeno izobraževalno in ozaveščevalno dejavnost.

Cilji

Povečanje trajnosti delovanja in profesionalizacija mreže na organizacijskem in finančnem nivoju.
Razširitev in boljša organizacija mreže partnerjev, zunanjih sodelavcev in prostovoljcev.
Okrepitev rednega odzivanja na ključna vprašanja demokracije in pravne države s strokovno (pravno) pomočjo in zagovorniškimi dejavnostmi.
Okrepitev poznavanja prava v javnosti skozi povečano in usmerjeno izobraževalno in osveščevalno dejavnost.

Načrtovani rezultati

Razvita mreža odvetnikov in pravnih strokovnjakov, izboljšano povezovanje z nevladnimi, civilnodružbenimi organizacijami, skupinami, iniciativami in gibanji ter vzpostavitev sodelovanja s fakultetami.
Kontinuirano nudenje pravne podpore posameznikom in organizacijam ter vlaganje pravnih sredstev za zaščito demokracije in človekovih pravic.
Sodelovanje v zakonodajnem postopku.
Priprava (pravnih) odzivov na aktualne tematike.
Spremljanje stanja pravne države in demokracije.
Organizacija izobraževalnih dogodkov za splošno javnost, Pravnih sprehajalnic, prenova izobraževalnih programov ter razvoj spletnih tečajev na področjih, ki jih pokriva PMVD.
Izboljšano javno komuniciranje.
Razvit sistem monitoringa financ.
Razvita strategija pridobivanja finančnih sredstev ter redno izvajanje strategije.
Razvit sistem za spremljanje izvajanja vsebinske strategije.
Vzpostavitev učinkovitih delovnih procesov ter pozitivnega in spodbudnega delovnega okolja.

Krepitev prostovoljstva skozi učenje človekovih pravic: Znanje za človekove pravice na vsakem koraku

Trajanje aktivnosti: 1. 2. 2025 do 31. 1. 2027

Višina podpore: 280.000,00 EUR

Višina sredstev, ki jih bo prejel Amnesty International Slovenije: 70.000,00 EUR

Krepitev prostovoljstva skozi učenje človekovih pravic: Znanje za človekove pravice na vsakem koraku ima za namen vzpostaviti trajno mrežo usposobljenih prostovoljk in prostovoljcev, opremljenih s potrebnimi znanji, ki bodo učinkovito prepoznavali potrebe skupnosti z vidika človekovih pravic in se samoiniciativno ter skupaj aktivirali v dobro skupnosti in človekovih pravic, pri čemer bodo gradili na medsebojni podpori, skupnih izkušnjah in znanjih. To bo prispevalo k širjenju razumevanja in spoštovanja človekovih pravic v družbi in tudi h krepitvi prizadevanj nevladnega sektorja kot celote v smeri izgradnje skupnosti aktivnih državljank in državljanov.

Cilje projekta nameravamo dosegati s krepitvijo znanj mladih, pedagoških delav_cev, mladinskih delavk_cev, NVO-jev, članstva Amnesty International Slovenije (AIS), pa tudi širše javnosti. Pod znanja razumemo posamezne teme človekovih pravic, strateški aktivizem, pa tudi veščine, npr. voditeljske in strateške veščine, psihološke odpornost itd. To bomo dosegali prek tematskih izobraževanj v živo in na daljavo, s pomočjo spletnih tečajev in izobraževalnih paketov, ki bodo poleg informacij vključevali tudi predloge za aktivno delovanje za doseganje izboljšav na področju človekovih pravic. Vzpostavili bomo mrežo prostovoljk in prostovoljcev, ki bodo delovali kot skupnost in kot multiplikatorji v svojih okoljih.

Svoj obstoječi način dela s prostovoljci in vzpostaviti želimo korenito preobraziti v bolje povezano, trajno, aktivno in samoiniciativno skupnost prostovoljcev in prostovoljk AIS. Skozi leta smo v AIS v skladu z razvojem organizacije in kapacitetami uporabljali različne sisteme organiziranja prostovoljstva (koordinatorstvo, lokalne in šolske skupine, aktivistične mreže …), v zadnjih 10 letih pa je poudarek na spletnem aktivizmu za odrasle (vključno za članstvo in podpornike AIS) ter na vzpodbujanju prostovoljstva (aktivizma) v okviru izobraževalnega sistema. To je na eni strani odražalo realnost potrebe po nenehnem presojanju, kaj je najbolj učinkovito, saj imamo omejene finančne in človeške vire, po drugi strani pa je šlo za smiselno usmeritev in prilagoditev, saj sodobni načini komuniciranja omogočajo širitev spletnega aktivizma. Navzočnost AIS v šolah (skozi program učenja človekovih pravic v OŠ in SŠ, pa tudi fakultetah) omogoča izobraževanje za aktivno državljanstvo in s tem povezano gradnjo vrednot prostovoljstva.

V takem sistemu prostovoljci v okviru AIS opravijo relativno veliko prostovoljskih ur, a pri tem gre za prostovoljstvo posameznikov, ki se:

(1) odzivajo na »navzdol usmerjeno« komunikacijo in/ali napotke,

(2) med sabo niso vedno povezani (npr. akcije mladih, ki jih na podlagi gradiv AIS delajo po navodilih učiteljev; aktivnosti študentov v okviru obštudijske dejavnosti Akademija Amnesty itd.) in

(3) ki običajno z AIS sodelujejo priložnostno. To pomeni, da se prostovoljstvo (aktiviranje za človekove pravice) ne multiplicira in ne deluje v trajni skupnosti, ampak ostaja razdrobljeno, občasno in v relativno majhnem obsegu – kar omejuje zmožnosti AIS za doseganje bolj konkretnih in trajnih sprememb na področju človekovih pravic v Sloveniji.

Tak način prostovoljstva ni več niti zadosten niti primeren za spremenjene razmere v svetu. Ugotavljamo, da za trajne spremembe ni dovolj le kratkotrajno in občasno angažiranje prostovoljcev in aktivistov, kar (po politologinji in teoretičarki aktivizma Hahrie Han) razumemo kot mobiliziranje, s katerim sicer lahko dosežemo veliko število ljudi, ki podprejo določen namen ali kampanjo ter tako dosegajo takojšnje rezultate in kratkoročne zmage. Za trajne spremembe in preobrazbo našega delovanja pa je poleg mobiliziranja bistvena izgradnja skupnosti, in to skupnosti, ki je čim bolj avtonomna, znotraj nje se krepijo znanja voditeljstva in druge veščine (npr. organiziranje).

Organiziranje se za razliko do mobiliziranja osredotoča na vzpostavljanje globokih odnosov med posamezniki v skupnosti, ki jih opolnomočijo, da sodelujejo pri ustvarjanju trajne spremembe. Glavne značilnosti organiziranja vključujejo: poudarek na lokalnih vprašanjih, ki ljudi neposredno zadevajo, razvoj vodstvenih sposobnosti članov skupnosti z veščinami in znanjem, potrebnim za spodbujanje sprememb, občutek pripadnosti, vir motivacije in sprejemanje različnih glasov in pogledov. Prostovoljci so dolgoročno zavezani skupnosti, v njej je zgrajeno zaupanje in s tem trdni temelji za trajno delovanje ter transformacijo v resnično živo skupnost prostovoljk in prostovoljcev, ki so aktivni državljani.

Končni cilj projekta je tako graditi kulturo aktivizma in sodelovanja pri zadevah javnega pomena skozi multipliciranje izobraževanja in prostovoljstva. To bo AIS naslavljala in zagotavljala na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, prostovoljci pa bodo imeli možnost aktivnega delovanja tudi na evropski ravni, saj je AIS del globalne organizacije Amnesty International.