Norveška je 17. julija 2023 sprejela pomembno odločitev v zvezi z zasebnostjo uporabnikov_ic družbenih omrežij. Državni organ za varstvo podatkov je podjetju Meta prepovedal prikazovanje oglasov, ki se ljudem prikazujejo na podlagi njihovih spletnih aktivnosti in označenih lokacij. Ta poteza predstavlja dobrodošel korak naprej pri zagotavljanju pravice do zasebnosti.
Sherilyn Naidoo, Amnesty International:
»Odločitev Norveške, da spletnim platformam Mete, vključno s Facebookom in Instagramom, začasno prepove sledenje uporabnikom_cam na spletu, zaradi namena oglaševanje brez njihove privolitve, je dobrodošel razvoj. Možnost dostopa do informacij na internetu je ključnega pomena za uživanje temeljnih pravic. Vendar pa je ključnega pomena tudi to, da se pri uporabi platform družbenih medijev spoštuje pravica ljudi do zasebnosti. Tukaj ne bi smelo biti kompromisov.«
»Poslovni model Mete, ki temelji na nadzoru, zbira in ovrednoti naše najbolj intimne osebne podatke, kar je samo po sebi nezdružljivo s pravico do zasebnosti. Ta poslovni model prav tako spodbuja čim večjo angažiranost, ki prispeva k širjenju dezinformacij, sovražnega govora in diskriminacije v družbah po vsem svetu.«
»Organi za varstvo podatkov po vsej EU in drugod po svetu bi morali slediti zgledu Norveške in kratkoročno sprejeti podobne ukrepe, dolgoročno pa bi morali sprejeti zavezujočo uredbo za prepoved ciljanega oglaševanja na podlagi invazivnih praks sledenja.«
Ozadje
- 4. julija 2023 je Sodišče Evropske unije (CJEU) razsodilo, da je Meta ravnala v nasprotju s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ker je uporabnikom_cam zavrnila svobodno in informirano privolitev v zvezi z uporabo sledenja in profiliranja z namenom ciljanega oglaševanja.
- 22. maja 2023 je irska komisija za varstvo podatkov (DPC) Meto kaznovala z 1 milijardo funtov kazni zaradi kršitve uredbe EU o varstvu podatkov.
- Leta 2020 je Amnesty International dokumentirala, kako je poslovni model Mete in Googla, ki temelji na nadzoru, sam po sebi nezdružljiv s pravico do zasebnosti in predstavlja tveganje za druge pravice.
- Leta 2022 je Amnesty dokumentirala, kako so Metini algoritmi, usmerjeni v dobiček, povečali vsebino, ki spodbuja sovraštvo in nasilje proti marginaliziranim skupnostim, kot so Rohinge v Mjanmaru.