Po vsem svetu ljudi napadajo zgolj zaradi tega, kar so.
Življenje lezbijke, geja, biseksualne, transspolne ali interspolne osebe (LGBTI) je lahko v številnih državah po vsem svetu življenjsko nevarno. Za tiste, ki ne živijo v takih državah, pa lahko diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali izraza in spolnih značilnosti uničujoče vpliva na njihovo fizično, duševno in čustveno počutje.
Diskriminacija in nasilje nad LGBTIQ+ osebami se kažeta v številnih oblikah, od zmerjanja, žaljenja in ustrahovanja, nadlegovanja in nasilja na podlagi spola do zavrnitve zaposlitve ali ustreznega zdravstvenega varstva. Tudi protesti za zaščito pravic LGBTIQ+ oseb po vsem svetu naletijo na zatiranje.
Škodljiva neenaka obravnava lahko temelji na:
- spolni usmerjenosti (kdo vas privlači);
- spolni identiteti (kako se identificirate, ne glede na spol, dodeljen ob rojstvu);
- izražanju spola (kako izražate svoj spol, na primer z oblačili, pričesko ali obnašanjem);
- spolnih značilnostih (na primer vaše genitalije, kromosomi, reproduktivni organi ali ravni hormonov).
Amnesty International si prizadeva za zaščito in podporo pravic LGBTIQ+ oseb po vsem svetu, vključno z njihovo pravico do življenja, svobode in varnosti.
Kaj pomeni LGBTI?
Izraz LGBTI se nanaša na široko kategorijo ljudi, vključno s tistimi, ki se identificirajo kot lezbijke, geji, biseksualne, transspolne ali interspolne osebe. Zavedamo se, da v svetu obstaja veliko izrazov, ki jih ljudje uporabljajo za opredelitev svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Uporabljena terminologija se lahko zelo razlikuje glede na zgodovinski, kulturni in družbeni kontekst.
V mednarodnem pravu človekovih pravic je dobro uveljavljeno, da morajo države sprejeti ukrepe za zaščito pravic LGBTI oseb.
Spolna identiteta in spolna usmerjenost
Spolna identiteta se nanaša na globok notranji in individualni občutek vsake osebe za spol, ki lahko ali pa ne ustreza spolu, dodeljenemu ob rojstvu. Oseba ima lahko spolno identiteto moškega, ženske ali pa zunaj teh dveh binarnih kategorij.
Spolna usmerjenost se nanaša na sposobnost osebe za globoko čustveno, ljubečo in spolno privlačnost ter intimne in spolne odnose z drugimi ljudmi. Ljudje različno doživljamo spolno in romantično privlačnost. Lahko nas privlačijo ljudje drugega ali istega spola. Nekateri ljudje so aseksualni, kar pomeni, da doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti.
Transspolnost
Transspolne (ali trans) osebe imajo spolno identiteto, ki se razlikuje od tipičnih pričakovanj glede spola, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu.
Nekatere trans osebe se lahko odločijo za pravno priznanje spola ali opravijo posege za potrditev spola, da bi se počutile bolj samozavestne in bi bolj udobno živele njihov pravi spol.
Biti transspolna oseba nima nobene zveze s spolno usmerjenostjo osebe. Lahko si trans moški in si gej – ali pa si trans ženska in si lezbijka.
Vse transspolne osebe se ne identificirajo kot moški ali ženske. Nekateri se identificirajo kot več kot en spol ali sploh brez spola in lahko za opis svoje spolne identitete uporabljajo izraze, kot so nebinaren, aspolen (ang. agender), kvirspolen (ang. genderqueer) ali spolno fluiden.
Za podrobne razlage izrazov si oglejte slovar organizacije TransAkcija.
Peticija za pravico trans oseb do samoopredelitve
vemo, kdo smo
Interspolnost
1,7 odstotka oseb na svetu je interspolnih. Toliko je, na primer, tudi oseb z rdečimi lasmi. Zakaj se večini potem zdi, da ne pozna nobene interspolne osebe? Ker so tabu in jih zdravstvena stroka večinoma želi korigirati, čeprav ima večina interspolnih oseb zdrava telesa.
Krovni izraz interspolnost (angl. intersex) zajema raznolike osebe, ki jih na podlagi njihovih telesnih spolnih značilnosti ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški. To pomeni, da interspolnim osebam na podlagi njihovih telesnih značilnosti ni mogoče pripisati izključno ženski ali moški spol, kot se pričakuje v družbi.
Dojenčkom_icam, ki se rodijo z genitalijami, ki se jih po medicinskih merilih ne da določiti kot vulvo ali penis, prepogosto pripišejo spol, za katerega se odloči zdravstveno osebje (z ali celo brez privolitve staršev). Njihove spolne organe poskušajo pogosto kirurško »popraviti«, čeprav z njimi ni nič narobe.
Interspolne osebe imajo lahko različne kromosomske kombinacije, kombinacije zunanjih in/ali notranjih spolnih organov in/ali spolnih žlez. Številne interspolne osebe sploh ne vedo, da so interspolne ali pa se tega zavejo šele v puberteti ali kasneje.
Diskriminacija LGBTIQ+ oseb
Povsod po svetu se ljudje soočajo z diskriminacijo zgolj na podlagi tega, koga ljubijo in imajo radi, kdo jih privlači in kakšna je njihove identiteta. Lezbijke, geji, biseksualci, transspolni in interspolni ljudje (LGBTI) so velikokrat nepravično obravnavani na vseh področjih svojega življenja, ne glede na to, ali gre za izobraževanje, zaposlitev, stanovanje ali dostop do zdravstvene oskrbe. Soočajo se tudi z nadlegovanjem in nasiljem.
Nekatere države kaznujejo ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti ali spolne identitete z zaporom ali celo smrtjo.
Transspolne osebe se soočajo z diskriminacijo na podlagi svoje spolne identitete ali izražanja. Diskriminacija proti njim je v številnih državah še vedno zapisana tudi v zakonih (npr. v državah podsaharske Afrike). Nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, pa transspolnim osebam ne omogočajo ustreznega postopka za spremembo podatka o spolu v osebnih dokumentih. V Sloveniji so trans osebe še vedno izpostavljene invazivni medicinsko-psihiatrični obravnavi, saj je zdravstveno potrdilo pogoj za spremembo podatka o spolu v osebnih dokumentih.
Parada ponosa
Junij velja za mesec ponosa in parad v spomin na tako imenovani Stonewallski upor. To je bil odziv lokalne LGBT+ skupnosti na policijske racije 28. junija leta 1969 v LGBT+ lokalu Stonewall Inn v New Yorku. Dogodek je prepoznan kot začetek modernega LGBTIQ+ gibanja in povod za sistemsko, organizirano gibanje za človekove pravice LGBTIQ+ oseb.
S paradami ponosa, dogodki in festivali se spominjamo LGBT+ oseb, večinoma nebelih oseb, ki so odločno rekle ne policijskemu nasilju in zahtevale_i legitimacijo svojih teles, identitet, seksualnosti in življenj.
Vse strukturne oblike nasilja, proti katerim so se upirale LGBTIQ+ osebe leta 1969, obstajajo še danes. V nekaterih državah je res prišlo do izjemnega pravnega in družbenega napredka, kar pa ne pomeni, da so bile homo-, bi- in transfobija izkoreninjene iz družbene zavesti.
Zato je pomembno, da tako LGBTIQ+ osebe kot njihove_i zaveznice_ki poznamo lokalno in svetovno LGBTIQ+ zgodovino, podpiramo zavzemanja za pravice LGBTIQ+ oseb in praznujemo raznolikost LGBTIQ+ skupnosti, vključno s podpiranjem lokalnih parad ponosa.
Parada ponosa v Sloveniji
8. junija 2001 sta v ljubljanski lokal Galerija poskušala vstopiti pesnika Brane Mozetič in Jean-Paul Daoust. Redar ju je odslovil z besedami, da »naj se že navadimo, da lokal ni več za take«. Lokal je bil v Mestni galeriji, ki je bila v lasti Mestne občine Ljubljana. LGBT+ aktivistke_i in skupnost so po tem incidentu organizirale_i t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestniki in protestnice so v lokalu naročile_i samo mineralno vodo, zasedle_i čim več prostih miz, s pitjem izjemno zavlačevale_i, ter tako zmanjševale_i dobiček lastniku. Vir: Velikonja in Greif
LGBT skupnost je zahtevala, da državni organi reagirajo na nestrpnost ter obsodijo lokal in ravnanje redarja, katerega dejanje je opravičeval tudi lastnik lokala. Obsodbe ni bilo, kot odgovor na to pa je bila ustanovljena sekcija bUZI – gejevska in lezbična sekcija UZIja – Urada za intervencije, neformalnega združenja različnih družbenih gibanj, posameznic_kov.
Pod sloganom Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji je bila 6. julija 2001 demonstracija, ki velja za prvo parada ponosa v Sloveniji. Potekala je v Ljubljani, nagovorom pa so se poleg LGBT+ aktivist_kov pridružile_i predstavnice_ki raznih civilno-družbenih skupin, med njimi tudi Amnesty International, Društvo za nenasilno komunikacijo, Mirovni inštitut, Društvo za teorijo in kulturo hendikepa – YHD, Urad za intervencije-UZI, itd. Vir: https://ljubljanapride.org/zgodovina/
Peticija za pravico trans oseb do samoopredelitve
vemo, kdo smo
Vemo, kdo smo: pravica trans oseb do samoopredelitve
Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da (po)vemo, kdo smo. Npr.: Sem ženska. Sem nebinarna oseba. Sem trans moški. V Sloveniji za transspolne osebe to ni mogoče. Če želijo, da njihovi osebni dokumenti izražajo, kdo so, so prisiljene pridobiti diagnozo duševne motnje.
Ustrezen postopek spremembe podatka o spolu v osebnih dokumentih je hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama. Takšne so svetovne in evropske smernice, po katerih je področje urejeno že v 11 evropskih državah. V Sloveniji še ni tako: pogoj za vključitev v pravni postopek je invazivna medicinsko-psihiatrična obravnava.
Da bi se to odpravilo, je treba v pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru ta pogoj črtati. Transspolne osebe vedo, da spol, ki jim je bil določen ob rojstvu, ni njihov. Transspolne osebe vedo, kdo so.
Podprite nas pri zagotovitvi dostojanstva in spoštovanja človekovih pravic trans oseb. Podpišite peticijo ministru Boštjanu Poklukarju, naj spremeni omenjeni pravilnik.
Trenutna ureditev pravnega priznanja spola v Sloveniji krši več človekovih pravic, in sicer pravico do nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, do osebnega dostojanstva, varnosti, zdravja in zasebnosti (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).