Ob mednarodnem akcijskem dnevu proti patologiziranju transspolnosti (International Day of Action for Trans Depathologisation), 21. oktobru, v Amnesty International pozivamo k odpravi patologiziranja transspolnosti, torej odpravi obravnave trans identitet kot “motenj duševnega zdravja”.
V Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) trenutno poteka posodabljanje Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11). Amnesty International pozdravlja predlog za vzpostavitev nove kategorije “Spolne neskladnosti v adolescenci/odraslosti” v novem poglavju “Stanja, povezana s spolnim zdravjem”.
Če bodo to vključitev sprejeli, se bo končalo uvrščanje “transseksualizma” in “motenj spolne identitete” med “duševne in vedenjske motnje”, s čimer se bo destigmatiziralo posameznice_ke ter okrepilo njihove človekove pravice, hkrati pa zagotovilo njihov dostop do zdravstvene oskrbe v povezavi s potrditvijo spola in njeno kritje.
Amnesty International zato priporoča, da SZO sprejme ta predlog. Prav tako SZO vzpodbujamo, naj aktivno vključi organizacije s področja transspolnosti ter organizacije za človekove pravice v omenjeni postopek reformiranja klasifikacije ter jih o tem postopku tudi redno informira.
Hkrati ob postopku revidiranja klasifikacije na ravni SZO je vrsta držav že sprejela korake za depatologiziranje trans identitet, z zmanjševanjem ovir pri dostopanju do zdravstvene oskrbe, specifične za transspolne osebe, ter pri pravnem priznanju spola.
Leta 2012 so prvi zakon o spolni identiteti, ki ni predvideval kakšnih medicinskih zahtev, sprejeli v Argentini. Podobne zakone so sprejeli v Kolumbiji, na Danskem, Irskem, Malti in Norveškem, indijsko vrhovno sodišče pa je leta 2014 potrdilo pravico posameznikov_c, da se sami opredelijo glede svojega spola, a zakonodaje, ki bi temu sledila, še ni. Nedavno so v Grčiji sprejeli zakonodajo, ki izrecno določa, da lahko transspolne osebe spremenijo svoje osebne dokumente, ne da bi za to potrebovale zdravstveno diagnozo ali testiranje. Sprejem tega zakona je bil korak naprej, čeprav še vedno vsebuje omejitve, ki nekaterim skupinam onemogočajo dostop do pravnega priznanja spola, ter zahteva neko obliko diagnoze za otroke med 15. in 16. letom.
Situacija v Sloveniji
Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima posebnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in vsa ostala vprašanja za transspolne osebe. 37. člen Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru, imenovan sprememba spola, pravi: “Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol. Pred vpisom spremembe spola v register, mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO. Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola.”
Kot pojasnjujejo v TransAkciji (zavod, ki deluje za podporo, informiranje, opolnomočenje in zavezništvo transspolnih oseb v Sloveniji), “potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater_inja. Praksa kaže, da je pristojen zdravnik_ca v večini primerov psihiatrinja_er iz Interdiscriplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri kateri mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Torej je za spremembo podatka o spolu glede na zakonodajo in prakso potrebna vsaj diagnoza motnja spolne identitete.”
Več
Amnesty International poziva k odpravi patologiziranja trans identitet po vsem svetu. Transspolnim osebam je treba omogočiti pridobitev pravnega priznanja spola s hitrimi, dostopnimi in transparentnimi postopki ter v skladu z njihovim lastnim dojemanjem spolne identitete, torej s samoidentifikacijo.
Države, ki pripravljajo nove zakone in politike, ki zadevajo transspolne osebe, vključno z urejanjem pravnega priznanja spola, morajo zagotoviti, da ti spoštujejo človekove pravice. Trenutno se Amnesty pridružuje trans zagovorniku človekovih pravic Sakrisu Kupili v kampanji s ciljem, da Finska uvede hiter, dostopen in transparenten postopek za pravno priznanje spola. V okviru maratona pisanja apelov Pišem za pravice 2017 bomo zanj oz. za to pisali pisma tudi v Sloveniji.
Transspolni ali “trans” ljudje so posamezniki_ce, katerih spolni izraz in/ali spolna identiteta se razlikuje od konvencionalnih pričakovanj za spol, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Transspolna ženska je ženska, ki so ji ob rojstvu pripisali moški spol, a ima žensko spolno identiteto. Transspolni moški je moški, ki so mu ob rojstvu pripisali ženski spol, a ima moško spolno identiteto. A ni nujno, da se vse transspolne osebe identificirajo z enim od teh dveh spolov; pojem “transspolno” vključuje tudi ljudi, ki se ne identificirajo z nobenim od spolov ali z več spoli.
Po podatkih Transgender Europe v Evropi 35 držav zahteva diagnozo s področja duševnega zdravja za dostop do pravnega priznanja spola. Amnesty International je zabeležila kršitve človekovih pravic, ki jih transspolne osebe zaradi tega in drugih zahtev doživljajo, ko skušajo dostopiti do pravnega priznanja spola.
Združenje World Professional Association for Transgender Health je pozvalo k odpravi patologiziranja transspolnosti, pri čemer poudarjajo, da patologiziranje “spolnih karakteristik in identitet krepi ali lahko spodbudi stigmo, s čimer postanejo predsodki in diskriminacija verjetnejši, transspolne in transseksualne osebe pa se postavi v bolj ranljiv položaj za družbeno in pravno marginalizacijo in izključevanje ter za povečanje tveganj pri doseganju duševnega in telesnega dobrega počutja”.
Posebni poročevalec ZN za pravico do zdravje je v začetku leta 2017 komentiral, da “se zdijo številnim ljudem diagnostične kategorije koristne, ker jim omogočijo dostop do storitev in boljšega razumevanja njihovega duševnega zdravja, a drugim niso v pomoč in menijo, da jih stigmatizirajo … Patologiziranje lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb zreducira njihove identite na bolezni, kar prispeva k stigmi in diskriminaciji.”
Na Finskem je za dostop do specifičnih transspolnih zdravstvenih storitev in za spremembo oznak spola v uradnih dokumentih potrebna psihiatrična diagnoza. Postopek diagnosticiranja lahko traja več let. Za pridobitev pravnega priznanja spola in dostop do zdravstvene oskrbe, specifične za transpolnost, je treba pridobiti posebno diagnozo “transseksualizma”. Druge diagnoze ne omogočajo dostopa do zdravstvene oskrbe ali do pravnega priznanja spola. Na primer, transspolni ljudje, ki ne ustrezajo binarni moško-ženski delitvi, ne dobijo diagnoze “transseksualizma” ampak “druge spolne motnje”, ki jim ne omogoča pravnega priznanja spola. Po diagnozi mora oseba skozi “test dejanskega življenja”, pri katerem mora eno leto kazati, da živi v skladu s svojo spolno identiteto. Ta test je kritiziral Odbor ZN za odpravo diskriminacije žensk, ker promovira stereotipne spolne vloge. Nadaljnja zahteva je sterilizacija, ki od transspolnih oseb zahteva, da se podvržejo invazivni medicinski obravnavi, včasih proti njihovim željam in izključno z namenom pridobitve pravnega priznanja spola.
Evropsko sodišče za človekove pravice je aprila 2017 ugotovilo, da je zahteva sterilizacije za pravno priznanje spola kršitev človekovih pravic.