• Dramatična rast usmrtitev na globalni ravni – najvišje število, kar jih je zabeležila Amnesty International v več kot 25 letih.
• Tri države – Iran, Pakistan in Savdska Arabija – so odgovorne za skoraj 90 % vseh zabeleženih usmrtitev.
• Prvič sploh je večina držav opustila smrtno kazen za vsa kazniva dejanja; v letu 2015 so jo odpravile še štiri države.

V letu 2015 je prišlo do dramatičnega povečanja števila usmrčenih ljudi, in sicer je bilo usmrtitev več kot kadarkoli v preteklega četrt stoletja. Val usmrtitev so povečini poganjali v Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji, ugotavlja Amnesty International v svoji analizi globalne uporabe smrtne kazni.

V letu 2015 je bilo usmrčenih najmanj 1634 ljudi, kar predstavlja 50 % povečanje glede na prejšnje leto in najvišje število, ki ga je Amnesty International zabeležila od leta 1989. Številka ne vključuje Kitajske, kjer so bili najverjetneje usmrčeni še tisoči, vendar so podatki o smrtnih kaznih v tej državi obravnavani kot državna skrivnost.

»Porast usmrtitev v lanskem letu je izjemno zaskrbljujoča. Nikoli v zadnjih 25 letih se ni zgodilo, da bi države usmrtile toliko ljudi. V letu 2015 so vlade neusmiljeno nadaljevale z odvzemanjem človeških življenj ob zmotni predpostavki, da smrtna kazen družbo naredi bolj varno,« je dejal Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International.

V Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji so izvajali usmrtitve v nepredstavljivih številkah, pogosto po očitno nepoštenih sojenjih. Ta pokol se mora končati.«

»K sreči države, ki izvajajo usmrtitve, sodijo v majhno in vedno bolj izolirano manjšino. Večina držav je smrtni kazni obrnila hrbet in v letu 2015 so štiri dodatne države popolnoma odstranile to barbarsko kaznovanje iz svoje zakonodaje.«

Porast izvajanja smrtne kazni v Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji

Globalno rast usmrtitev so v največji meri poganjale predvsem tri države (Kitajska ni všteta), ki so skupaj odgovorne za 89 % usmrtitev v letu 2015.

Pakistan – Nadaljevali so državno sankcioniran val ubijanja, potem ko so decembra 2014 odpravili moratorij na civilne usmrtitve. Več kot 320 ljudi so leta 2015 poslali na vislice, kar je največ, kar je Amnesty International kdajkoli zabeležila v Pakistanu.

Iran – V letu 2015 so usmrtili najmanj 977 ljudi, v primerjavi s 743 v letu poprej, veliko večino zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Poleg tega je Iran ena zadnjih držav, ki izvaja smrtno kazen tudi nad mladoletnimi prestopniki, kar je v grobem nasprotju z mednarodnim pravom. Iran je v 2015 usmrtil vsaj štiri ljudi, ki so bili v času izvršitve kaznivih dejanj mlajši od 18 let, obsojeni pa so bili v 2015.

V Savdski Arabiji je število usmrtitev naraslo za 76 % v primerjavi z letom 2014. Leta 2015 je bilo tako usmrčenih vsaj 158 ljudi, večina z obglavljenjem, oblasti pa so uporabljale tudi strelske vode in občasno v javnosti razkazovale usmrčena telesa.

Opazne porasti smrtnih kazni so bile zabeležene tudi v nekaterih drugih državah, kot sta med drugim Egipt in Somalija.

Število držav, ki so izvajale usmrtitve, je zraslo z 22 v letu 2014 na 25 v 2015. Najmanj šest držav, ki v letu 2014 niso izvedle nobene usmrtitve, so to storile v 2015, vključno s Čadom, kjer so usmrtitve ponovno izvedli prvič po več kot desetih letih.

Vodilne države po številu izvršitev smrtne kazni na svetu v letu 2015 so Kitajska, Iran, Pakistan, Savdska Arabija ter ZDA – v tem vrstnem redu.

Nekaj držav, vključno s Kitajsko, Iranom in Savdsko Arabijo, je še naprej obsojalo na smrt zaradi kaznivih dejanj, ki po mednarodnih standardih ne sodijo med »najbolj resna«, na katera je po mednarodnem pravu omejena uporaba smrtne kazni – med drugim za preprodajo drog, korupcijo, »prešuštvovanje« in »bogokletje«.

K sreči države, ki izvajajo usmrtitve, sodijo v majhno in vedno bolj izolirano manjšino. Večina držav je smrtni kazni obrnila hrbet in v letu 2015 so štiri dodatne države popolnoma odstranile to barbarsko kaznovanje iz svoje zakonodaje.

Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty

Leto ekstremov

Navkljub korakom nazaj v 2015 je svetovni trend v smeri odprave smrtne kazni. Nekaj napredka je lani ponudilo upanje in pokazalo, da države, ki se oklepajo smrtne kazni, sodijo v izolirano manjšino.

Štiri države so smrtno kazen v letu 2015 v svoji zakonodaji povsem odpravile – Fidži, Madagaskar, Republika Kongo in Surinam. Tudi Mongolija je sprejela nov kazenski zakonik, ki odpravlja smrtno kazen in bo stopil v veljavo kasneje letos.

Prvič v zgodovini je nastopil trenutek, ko je večina svetovnih držav, to je 102, v celoti odpravila smrtno kazen. Skupno pa 140 držav po svetu smrtne kazni ne izvaja bodisi po zakonodaji ali v praksi.

»2015 je bilo leto ekstremov. Priča smo bili nekaterim zaskrbljujočim razvojem dogodkov, istočasno pa tudi takim, ki vzbujajo upanje. Štiri države so smrtno kazen popolnoma odpravile, kar pomeni, da je večina sveta zdaj prepovedala to najbolj strašno izmed kazni,” je povedal Salil Shetty.

»Ne glede na kratkoročno nazadovanje je dolgoročni trend še vedno jasen: svet se odmika od smrtne kazni. Tiste države, ki smrtno kazen še vedno izvajajo, morajo spoznati, da se nahajajo na napačni strani zgodovine, ter opustiti to neskončno kruto in nečloveško obliko kaznovanja.«

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja in ne obstaja noben dokaz, da je bolj učinkovita pri preprečevanju kaznivih dejanj kot ostale oblike kaznovanja.

• Konec leta 2015 je bilo po vsem svetu obsojenih na smrt najmanj 20.292 ljudi.
• Načini izvajanja usmrtitev po svetu so: obglavljanje, obešanje, smrtonosna injekcija in ustrelitev.
• Poročila kažejo, da je bilo leta 2015 usmrčenih najmanj devet ljudi, ki so bili obsojeni za kaznivo dejanje, zagrešeno, ko so bili mlajši od 18 let – štirje v Iranu in pet v Pakistanu.
• V številnih državah, kjer so bili ljudje obsojeni na smrt ali usmrčeni, postopki niso dosegali mednarodnih standardov poštenega sojenja. V nekaterih primerih je to pomenilo tudi upoštevanje »priznanj«, doseženih z mučenjem ali drugim slabim ravnanjem, vključno v Bahrajnu, na Kitajskem, v Iranu, Iraku, Severni Koreji in Savdski Arabiji.