»Svoboda do mirnega zbiranja z namenom protesta in svoboda izražanja postajata v Sloveniji ogroženi. O tem priča vrsta potez oblasti v zadnjih tednih, vključno s policijskim popisovanjem in sprožanjem postopkov proti ljudem zaradi sporočil na njihovih plakatih, policijskim ustavljanjem naključnih ljudi, domnevno namenjenih na proteste, ter omejevanjem dostopa do simbolno pomembnega Trga republike. Oblastem sporočamo, da sta sodelovanje na zborovanjih in njihova organizacija pravica, ne privilegij. Uresničevanje te pravice ne potrebuje dovoljenja države,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije (AIS).
Pravici do svobode zbiranja in svobode izražanja sta integralno prepleteni. Evropsko sodišče za človekove pravice je prepoznalo, da med njima ni jasne ločnice in je nekatere oblike protesta obravnavalo kot izvrševanje pravice do svobode izražanja. Kot pojasnjuje Posebni poročevalec ZN za pravico do svobode mnenja in izražanja, je pravica do svobode izražanja tudi kolektivna pravica. Nujno je omogočiti skupno sporočanje stališč in zahtev, kar se nanaša tudi na različne oblike množičnih demonstracij.
»Sprožanje postopkov proti ljudem zaradi sporočil na njihovih plakatih, ki ne hujskajo k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju proti določeni skupini, je kršitev njihovih pravic do svobode izražanja in tudi do svobode mirnega zbiranja,« poudarja direktorica AIS.
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah namreč določa, da mora obstajati jasen namen spodbujanja k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju. Namena hujskanja k nasilju proti predsedniku vlade pa iz takih sporočil ni mogoče razbrati. Nekateri lahko te napise dojemajo za žaljive, a tako politično izražanje svoboda govora ščiti.
Amnesty International Slovenije skrbi tudi policijsko ustavljanje in popisovanje ljudi, ki so bili domnevno namenjeni na protest 19. junija, kar potrjuje vrsta video posnetkov. »To je očitna kršitev pravice do mirnega zbiranja in v nasprotju s standardi človekovih pravic. Dejstvo, da so ljudi ustavljali policisti v polni zaščitni opremi, kar je samo po sebi zastrašujoče, zadevo samo še poslabša,« dodaja Nataša Posel.
Na splošno mora biti izvrševanje policijskih pooblastil, da ustavijo in preiščejo in/ali aretirajo in pridržijo nekoga, namenjeno preprečevanju in odkrivanju kriminala. To pa mora temeljiti na razumno utemeljenem sumu, da je oseba najverjetneje vpletena v kaznivo dejanje ali pa nosi predmet, povezan s takim kaznivim dejanjem.
Policija mora omogočati pravico do svobode mirnega zbiranja
Dolžnost policije je, da omogoča in ščiti pravico do svobode mirnega zbiranja, za kar mora sprejeti vse razumne in primerne ukrepe, brez nepotrebnega vmešavanja in brez ustrahovanja tistih, ki želijo sodelovati na zborovanju.
Policija si mora pri varovanju zborovanj prizadevati za preprečevanje konfliktov skozi dialog in mediacijo ter poskrbeti, da se minimalizirajo in mirno razrešijo konflikti, do katerih prihaja. Med drugim to pomeni, da fizični izgled (oprema, številčnost) in odnos policije ne sme biti grozeč, da se ne po nepotrebnem podžiga napetosti.
Policija se mora izogibati ravnanjem, ki bi se lahko dojemali kot ukrepi za ustrahovanje ali nadlegovanje ljudi, ki želijo uresničevati svojo pravico do mirnega zborovanja. Taki pristopi niso le kontraproduktivni, saj tvegajo slabšanje potencialno napete situacije, ampak imajo tudi zastraševalni učinek na ljudi, ki se želijo mirno zbirati.
»V nasprotju s tem pa smo bili žal minuli petek priča temu, da so za izgrede opremljeni policisti ustavljali in legitimirali ljudi na širšem območju središča Ljubljane ter izpred parlamenta odnašali ljudi, ki so tam mirno, drug od drugega oddaljeni, sedeli, in na glas brali slovensko ustavo.«
Foto: Dr. Aleša Črniča, univerzitetnega profesorja, pripadnika posebne policijske enote v polni zaščitni opravi odnašata z ljubljanskega Trga republike, potem ko je tam na protestu 19. junija 2020 bral iz slovenske ustave. To je bilo neposredno nenasilno dejanje državljanske nepokorščine, ki ga je takrat izpeljalo še 27 ljudi, ki so bili med seboj na primerni varnostni razdalji. Vse so odstranili in tudi popisali, večina jih je dobila plačilni nalog zaradi kršenja zakona o varstvu reda in miru, ker so prestopili ograjo na Trgu republike in tam brali ustavo.
»Žalosti nas, da oblasti brez pravega razloga z vidika nujnosti ali sorazmernosti blokirajo dostop do Trga republike pred parlamentom, ki je simbolno – z vidika zdravstvenih varnostnih ukrepov pa tudi praktično – izjemno pomemben prostor,« opozarja Nataša Posel. Po mnenju Posebnega poročevalca ZN za mirno zbiranje morajo biti zbiranja na splošno omogočena tako, da jih »vidijo in slišijo« tisti, katerim so namenjena. V tem primeru je parlament, kot sedež izvoljenih predstavnikov ljudstva, tisti, ki ga protestniki želijo nagovarjati.
Novo! Dodatna informacija: Shod od 30. junija edina izjema
Zgornja dejanja oblasti imajo lahko namen ali učinek odvračanja ljudi od udeleževanja protestov. To se kaže tudi v odločitvi vlade z dne 30. junija 2020, ko je ponovno znižala najvišje dovoljeno število ljudi, ki se lahko zbirajo, pri čemer je omogočila izjeme za prireditve, izrecno pa izključila shode. Prve so v skladu z zakonom o javnem zbiranju družabnega značaja, medtem ko so shodi “zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem oprostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur.”
***
V Amnesty International pozivamo protestnike, da na javnih zbiranjih v čim večji meri poskrbijo za ustrezne varnostne ukrepe, kot so vzdrževanje razdalje, nošnja mask in pogosto umivanje rok.
***
Več informacij
– The Right to Peaceful Assembly. Submission to the United Nations Human Rights Committee.