»Vesel sem, da lahko s svojim delom pomagam tudi drugim in prispevam k boljšemu jutri. Zahvaljujem se vsem članom za podporo, saj s tem omogočajo delovanje naše organizacije.«
Zelo pomemben člen ekipe Amnesty so naši sodelavci, ki na terenu pridobivajo nove člane. Eden od njih je Jaša Režonja Jarc. Na projektu Od vrat do vrat je začel delati avgusta 2021. Sprva je delal kot rekruter v Mariboru, nato se je pridružil ljubljanski ekipi, kjer trenutno dela kot vodja ekipe.
Na kratko se predstavi. Kaj v življenju počneš?
Sem 19-letni študent ekonomije, trenutno stanujem v Ljubljani, prihajam pa iz Maribora. Poleg študija večino časa posvečam glasbi in fitnesu, s katerim se ukvarjam že mnogo let.
Kaj najrajši počneš v prostem času?
V prostem času se ukvarjam z glasbo in fitnesom. Glasbeno šolo sem začel obiskovati s petimi leti starosti, nato pa nadaljeval z igranjem klavirja, kitare in petja. Zadnjih nekaj let pa se osredotočam na glasbeno produkcijo. Pred tremi leti smo ustanovili tudi band »Code«, s katerim aktivno nastopamo v Mariboru. Poleg tega sem se začel pri trinajstih letih ukvarjati še s fitnesom, sčasoma sem začel tudi tekmovati v raznih športih moči.
Kako izgleda tvoj delovni dan?
Zbudim se okoli pete ure zjutraj, zajtrkujem in se odpravim v fitnes. Po opravljeni telovadbi se posvetim faksu ali drugim obšolskim obveznostim. Popoldan se okoli tretje ure odpravim na delo. Domov pridem okoli osmih, nekaj na hitro pojem in sem v postelji okoli devete ure zvečer.
Na kratko opiši, kaj pravzaprav delaš za Amnesty.
Z ekipo se ob dogovorjeni uri dobimo na določeni lokaciji, se razdelimo v pare in pričnemo z delom. Pristopimo do vrat, pozvonimo in počakamo na odziv. Če je sogovornik zainteresiran, mu predstavimo organizacijo in naše projekte, če pa jim je je organizacija nato še bolj všeč, imamo s seboj tudi soglasja, s katerimi nam lahko nudijo denarno podporo. Na koncu se dobimo z ekipo, se pogovorimo in zaključimo z delom.
Imaš kakšno smešno anekdoto, ki se je pripetila na terenu?
Smešen dogodek s terena, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin, je dan, ko je sodelavca za dve uri »ugrabila« babica. Kaj se je dejansko zgodilo? Gospa ga je povabila v stanovanje, da ji podrobneje predstavi našo organizacijo, nato pa založila ključe vhodnih vrat. Našla sta jih šele po dobrih dveh urah.
Ti je v spominu ostal kakšen poseben dogodek?
Nedolgo nazaj se je gospod, ki je bil pripravljen postati član organizacije, zaklenil iz stanovanja, med tem, ko so se mu na štedilniku kuhale testenine. Pri sebi ni imel niti telefona, zato sva uporabila mojega, da sva poklicala sprva upravnika bloka, nato pa, ko se ta ni javil, še gasilce. Hvala bogu sva intervencijo po petih minutah preklicala, saj je upravnik sporočil, da prihaja z rezervnimi ključi. 7
Kaj ti predstavlja največji izziv pri delu?
Največji izziv pri delu so dnevi, ko se ti ne ljubi oziroma si zaradi kakšnih okoliščin slabše volje in tako nekako s težavo najdeš motivacijo do dela. Ampak v takih dneh ti velikokrat pomagajo super sodelavci in te spodbudijo, da uspešno končaš delovni dan.
Kaj pa šteješ za največji uspeh? Kaj pa te pri delu veseli?
Ko prepričam nekoga, ki mu sprva organizacija ni najbolj všeč, do tega, da nam nudi finančno podporo in postane naš član. Pri delu me najbolj veseli super ekipa in delo z ljudmi kot tako.
Kaj ti pomenijo človekove pravice?
Omogočanje pravičnosti in enakih okoliščin za vse.
Kaj te je prepričalo, da si se prijavil na delo za Amnesty?
Na kratko – delo pri Amnesty nudi odličen zaslužek in fleksibilen urnik, tako da lahko delo kombiniram z ostalimi aktivnostmi. Naknadno pa spoznaš tudi super sodelavce in kolektiv.
Pogovarjala se je Eva Štangelj.